kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov – predpisi o prekrških - plakatiranje – referendumska kampanja - zgibanke
33. člen ZVRK ne sankcionira lepljenja ali nameščanja oglaševalskih vsebin v zvezi z volilno oziroma referendumsko kampanjo, ki nimajo lastnosti plakata. Zgibank ni mogoče enačiti s plakati.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da terjatve upravnika za povračilo (obratovalnih) stroškov, ki jih je za etažne lastnike poravnal iz lastnih sredstev, zastarajo v enem letu?
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002356
OZ člen 832, 834, 834-2. ZPP člen 367a, 367a/1.
pogodba o trgovskem zastopanju - odstop od pogodbe brez odpovednega roka - odpravnina - razlogi, ki izključujejo odpravnino -dopuščena revija
Dopuščena revizija o vprašanju ali je »resne vzroke«, ki omogočajo odstop od pogodbe brez odpovednega roka po 832. členu OZ, mogoče enačiti s krivdnimi razlogi, ki izključujejo odpravnino po 2. točki 834. člena OZ
dopuščena revizija - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - odgovornost delodajalca - povrnitev škode zaradi stroškov zdravljenja - prispevek oškodovanca k nastanku škode
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec odgovoren za škodo po 86. členu ZZVZZ za stroške zdravljenja oškodovanca ne glede na prispevek (soodgovornost) oškodovanca za škodni dogodek?
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006799
ZP-1 člen 129a, 129a/9, 155, 155/2. ZVCP-1 člen 233. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe - pravni pouk sodbe v skrajšanem postopku - pravočasnost navedb in dokazov - izvajanje dokazov v korist obdolženca – dokazni predlog - odgovornost lastnika vozila
Samo če je bil obdolženec seznanjen, da mora svoje zaslišanje izrecno zahtevati oziroma podati pisni zagovor ter da v kasnejših fazah postopka ne bo imel več možnosti navajati dejstev in predlagati dokazov, ima lahko opustitev teh procesnih dejanj v ugovoru zoper sodbo zanj negativne pravne posledice.
dopuščena revizija - javni razpis - javna obljuba nagrade - kdaj veže javna obljuba nagrade - prenehanje obveznosti - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – upravna pogodba - sklenitev pogodbe na podlagi javnega razpisa - enaka vrednost dajatev
Obveznost tožene stranke (objavljena v Javnem razpisu) ni nastala že z enostransko izjavo volje, temveč s podpisom pogodbe. Zato se za Javni razpis in posledično sklenjeno pogodbo ne uporabljajo določbe OZ o javni obljubi nagrade.
ZPP člen 274, 274/1, 286, 286b. ZDSS-1 člen 19, 63. ZZVZZ člen 23, 25, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 135, 259.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - načrtovano zdravljenje v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija
Sodišče je svojo odločitev pravilno oprlo na prvi odstavek 135. člena Pravil. Po citiranem členu ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti, z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje slabšanje. Zdravljenje, ki so ga tožnici nudili v tujini, bi bilo možno izvesti tudi v ustrezni terciarni ustanovi v UKC Ljubljana, na voljo pa je imela tudi enakovrstna zdravila. To pomeni, da v RS niso bile izčrpane vse možnosti zdravljenja in je sodišče utemeljeno štelo, da pogoj iz 135. člena Pravil za napotitev na zdravljenje v tujino ni izpolnjen.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ZPP dolžno pravdnim strankam razkriti tudi svoj pravni pogled na zadevo in (če se izkaže, da je dejansko stanje pomanjkljivo navedeno), stranke opozoriti na možnost drugačne pravne kvalifikacije ter ju spodbuditi k dopolnitvi trditev.
Čeprav je tožeča stranka določbo tretjega odstavka 20. člena Odloka poznala, saj se je tudi sama sklicevala nanjo, so se trditve pravdnih strank v postopku pred sodiščem prve stopnje osredotočile na to, da tožena stranka ni bila podpisnica pogodbe, temveč le podpisnica sporazuma, ni pa se izkazalo za sporno, ali je tožena stranka skupaj s koncesionarjem, družbo A., d. d. dala skupno ponudbo za koncesijo oziroma ali je bila navedena v ponudbi kot oseba, ki bo sodelovala pri izvedbi koncesije. Tožeča stranka je namreč v konkretnem primeru glede na ugovore tožene stranke lahko štela, da bo za razrešitev vprašanja pasivne stvarne legitimacije odločilna pogodba in sporazum in ne dokumentacija iz faze ponudbe v postopku podelitve koncesije. Če bi sodišče prve stopnje pravdni stranki opozorilo na uporabo določbe, ki je bila odločilna v zadevi, in bi se izkazalo, da so pogoji za prenos koncesijskega razmerja brez soglasja koncedenta iz tretjega odstavka 20. člena Odloka izpolnjeni, bi bila pasivna stvarna legitimacija tožene stranke v konkretnem primeru podana.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006825
ZP-1 člen 22, 22/10, 27. ZVoz člen 44, 44/3, 45, 76.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - stek - enotna sankcija - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Če kršitelj nima možnosti za izbris določenega števila kazenskih točk z udeležbo na zdravstvenem pregledu oziroma v programih dodatnega usposabljanja in rehabilitacije, ga sodišče tudi ni dolžno poučiti v skladu z desetim odstavkom 22. člena ZP-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002388
ZPP člen 227, 227/1-5. ZFPPod člen 27. ZGD člen 258, 258/2. ZOR člen 263.
družba z omejeno odgovornostjo - edicijska dolžnost - predložitev listine - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o.
ZPP v določbah 227. člena govori o listini, kar pomeni individualno določeno listino (lahko tudi več individualno določenih listin), zato ne zadostuje splošno sklicevanje na listine določene vrste. Zaradi splošnosti postavljenih trditev tudi ni bilo mogoče uporabiti določbe petega odstavka 227. člena ZPP, če bi se izkazalo, pa se po obširnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča ni, da tožnika neutemeljeno nočeta izročiti listin.
Za odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo je treba uporabiti določbe 258. člena ZGD in ne morda določbe 263. člena ZOR. Napačno sklicevanje sodišča prve stopnje na določbe ZGD-1, ne pomenijo zmotne uporabe materialnega prava.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nasilno in drzno vedenje
Če v opisu dejanskega stanja ni navedeno, da bi storilčevo vedenje pri drugem povzročilo prepovedano posledico, to je, da se je zaradi tega počutil ponižanega ali prizadetega (ali ustrahovanega oziroma ogroženega), v opisu niso razvidni vsi zakonski znaki očitanega prekrška po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1.
Zavrnitev dokaznega predloga lahko predstavlja kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar razlogi za takšno odločitev niso ustavno sprejemljivi. Ali je bila storjena ta kršitev, pa stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, stranka ne more uveljavljati. Z razlogi za zavrnitev dokaznega predloga po zaslišanju tožeče stranke se je tožeča stranka seznanila šele v sodbi, zato je bila njena pritožbena graja pravočasna.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je uveljavljanje procesnih kršitev zaradi neizvedbe predlaganih dokazov v pritožbi pravočasno (skladno z določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP) v primeru, če sodišče na glavni obravnavi (vse do njenega zaključka) ni sprejelo sklepa o zavrnitvi takih neizvedenih dokazov in tudi ni pojasnilo razlogov za zavrnitev takih dokazov?
materialno procesno vodstvo – cesija - trditveno in dokazno breme
Materialno procesno vodstvo zadeva le pomembna dejstva in potrebna dokazila v zvezi s takimi dejstvi. Zato neizogibno vpliva na izid pravde. Če ne bi vplivalo, sploh ne bi bilo potrebno. Prav zato materialnega procesnega vodstva ni mogoče omejevati s sklicevanjem na pristranskost sodnika, rekoč, da bi tak njegov poseg v pravdi vplival na njen končni rezultat (v prid eni ali drugi stranki postopka).
Materialno procesno vodstvo ni neomejeno. Ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank in tudi ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo.
Če cesionar uveljavlja izpolnitev prenesene terjatve, zadosti trditvenemu bremenu z zatrjevanjem, da jo je s cesijo pridobil od cedenta. Tako zatrjevanje implicitno vsebuje tudi trditev, da je prenesena terjatev obstajala v času, ko je bila tožba vložena. Če toženec ugovarja tožbenemu zahtevku, mora tožnik za svoje trditve predložiti dokaze, po potrebi pa tudi dopolniti navedbe. Če toženec ugovarja le prenosnemu poslu (cesiji), mora dokazati obstoj veljavnega prenosnega posla, če ugovarja obstoju prenesene terjatve, pa mora tožnik dokazati tudi njen obstoj.
ZPIZ-1 člen 58, 156. ZUP člen 7, 8. ZMEPIZ člen 2, 7, 19, 23, 25, 26, 43, 58.
delna starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - odvetniška dejavnost - odvetnik - polovični delovni čas - prijava spremembe zavarovanja – načelo materialne resnice
Oseba, ki sicer izpolnjuje ostale pogoje za pridobitev (delne) starostne pokojnine, ne more biti polno zavarovana in obenem imeti pravico do delne starostne pokojnine.
Zavarovanec mora najprej urediti spremembo zavarovanja in s tem v zvezi podati zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca oziroma prijavo spremembe med zavarovanjem iz razlogov opravljanja dejavnosti odvetništva le s polovico delovnega časa, saj je ureditev ustreznega zavarovanja eden od pogojev za pridobitev pravice do delne starostne pokojnine.
dovoljenost revizije – laična revizija – opravljen državni pravniški izpit - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
Tožeča stranka je vložila laičen predlog za revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, pri čemer ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker je predlog za revizijo vložila stranka, ki nima postulacijske sposobnosti, je ta nedovoljena.
190. člen OZ, ki ureja neupravičeno obogatitev, določa, da je dolžan prejeto vrniti tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega. Predpostavke neupravičene obogatitve so tako: obogatitev - prikrajšanje (na račun drugega), vzročna zveza in odsotnost pravne podlage za prehod premoženja. Tožeča stranka vseh teh predpostavk ni zatrjevala - ni npojasnila oziroma navedla ne vzročne zveze med prikrajšanjem in obogatitvijo, ne prehoda premoženja brez pravnega temelja. Ves čas postopka je namreč navajala ravno obratno, in sicer, da je podlaga njenega zahtevka ustni dogovor o plačilu DDV (torej pogodbena podlaga) in na tem dogovoru utemeljevala svoj zahtevek.
načelo kontradiktornosti - dokazovanje - objektivno nov dokaz - dokazno pomembna dejstva – zapisnik o glavni obravnavi – pritožba – novi dokazi v pritožbi – dopuščena revizija
Zapisnik o glavni obravnavi v (drugi) pravdi lahko služi kot dokazno sredstvo, če njegova vsebina podpira pravno pomembna (odločilna) ali tudi dokazno pomembna (pomožna) dejstva. Navedba, da je priča o istem dejstvu, ki je odločilno za sodno presojo, v dveh postopkih izpovedala različno, predstavlja navedbo o dokazno pomembnem dejstvu, ki se lahko dokazuje z zapisnikom o zaslišanju te priče. Sporni zapisnik je objektivno nov dokaz, ki ga je tožena stranka smela predlagati (šele) v pritožbi.