odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – dolžnost opravljanja dodatnih del
V zvezi z dodatnimi nalogami, ki jih delodajalec lahko zahteva od posameznega delavca ne gre za vprašanje določljivosti oziroma nedoločljivosti teh del v pogodbi o zaposlitvi, za vprašanje spremembe pogodbe o zaposlitvi (17. člen tožnikove pogodbe namreč določa, da lahko vsaka stranka kadarkoli poda predlog za spremembo dopolnitev pogodbe o zaposlitvi, pri čemer so spremembe veljavne le, če so sklenjene v pisni obliki), za problem razlage nejasnih določil pogodbe o zaposlitvi ali celo nične pogodbene določbe (ker predmet pogodbe ni določljiv) – tako kot to v reviziji navaja tožnik. Delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi med drugim opredelita naziv delovnega mesta oziroma vrsto del, s kratkim opisom dela (tretja alineja prvega odstavka 29. člena ZDR), ki pa že po naravi stvari ne more obsegati vseh opravil, ki jih je delavec dolžan opravljati v delovnem procesu. Zato je v pogodbi o zaposlitvi v zvezi z vsebino nalog delovnega mesta poleg bistvenih opravil tudi ustrezno določiti, da bo delavec delal tudi druga potrebna dela po nalogu vodje oziroma nadrejenega. Gre za dela in naloge, ki vsebinsko spadajo k bistvenim opravilom določenega delovnega mesta, upoštevajoč tudi obseg dela in organizacijo delovnega procesa pri delodajalcu.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006741
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 46, 46/2, 53, 156, 156-1.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - odgovornost pravne osebe – odgovornost neposrednega storilca prekrška - opustitev dolžnega nadzorstva – prekršek storjen s sredstvi pravne osebe - opozorilo – odločba o prekršku – poprava očitnih pomot
Opustitev dolžnega nadzorstva, s katerim bi se lahko prekršek preprečil, je po noveli ZP-1G kot temelj odgovornosti pravne osebe za prekršek določena le, če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren, in le v tem primeru mora biti v izreku odločbe opustitev določno navedena.
Sicer za odgovornost pravne osebe za prekršek zadošča, da je prekršek storjen pri opravljanju njene dejavnosti in da je bil storjen v imenu pravne osebe ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.
obravnava pred sodiščem druge stopnje – sprememba odločbe izven pritožbene obravnave – dopuščena revizija
Pritožbeno sodišče je v spornem primeru lahko ugodilo pritožbi tožene stranke in brez obravnave spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi bilo s tem kršilo določbe 347. člena. Pri odločanju na seji ni nastal noben pravni položaj, ki jih opisuje ZPP v drugem in tretjem odstavku 347. člena. Z odločitvijo na seji v tem primeru tudi ni bilo poseženo v načela neposrednosti, ustnosti in javnosti.
- ali je v primeru izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika dopustno dokazovanje objektivnega pogoja izpodbojnosti tudi v primeru, kadar domneva o njegovem obstoju iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni izpolnjena oziroma kadar tožena stranka uspe obstoj domneve izpodbiti?
- če upnik pridobi terjatev do stečajnega dolžnika s cesijo – ali je pri ugotavljanju časa izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika (1. točka prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 272. člena ZFPPIPP) odločilno razmerje med prvotnim upnikom (oz. cedentom) in stečajnim dolžnikom, ali razmerje med novim upnikom (oz. cesionarjem) in stečajnim dolžnikom?
Tudi če je imel tožnik povsem svojska osebna pojmovanja glede odnosov z mlajšimi dekleti, tako glede fizičnih kontaktov kot glede namigovanj na spolnost, bi se kot dolgoletni učitelj moral zavedati nesprejemljivosti takšnih ravnanj, zaradi katerih so bile učenke, ki so šele nastopile stopnjo srednješolskega izobraževanja v zanje novem okolju, utemeljeno osebno prizadete. Ob tem, da je bil tožnik po ugotovitvi sodišča manj kot leto pred tem s strani vodstva tožene stranke tudi pisno opozorjen na nesprejemljivost takih in podobnih ravnanj, ni nobenega dvoma, da se je moral zavedati nesprejemljivosti le-teh, pa se je zanje vseeno odločal.
ZJU člen 5, 33, 100, 154. ZDR člen 18, 32, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZPol člen 5, 83.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - pristojna oseba za podajo odpovedi - hujša kršitev delovnih obveznosti - spoštovanje navodil delodajalca - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Subjektivni tridesetdnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prične teči od ugotovitve razloga za izredno odpoved s strani generalnega direktorja policije.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina - nova odmera - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče glede neposredne uporabe MSVN. Iz obširnih obrazložitev v teh zadevah, ki jih Vrhovno sodišče ne ponavlja, izhaja, da te določbe niso neposredno uporabljive, saj ne gre za določbe, na katere bi se lahko posamezniki pri uveljavljanju svojih pravic pred upravnimi organi in sodišči neposredno sklicevali.
Revizijsko sodišče soglaša s pravno presojo nižjih sodišč, da MSVN v obravnavanem primeru ne more predstavljati pravne podlage za odločitev o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do vojaške starostne pokojnine. Pravno podlago za priznanje pokojnine tožniku predstavljalo določbe ZPIZVZ, na podlagi katerih pa je bil njegov zahtevek za priznanje pokojnine že pravnomočno in dokončno zavrnjen.
Dejstvo, da sodišče ob delni spremembi senata (zamenjava enega od sodnikov porotnikov) in sklepu, da se obravnava priče znova, v smislu tretjega odstavka 302. člena ZPP ni pridobilo izjav strank glede tega, da se tožnik ne zasliši znova, temveč da se le prebere zapisnik o njegovem predhodnem zaslišanju, lahko pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Kolikor je tožnik menil, da gre za bistveno kršitev v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP, bi moral na podlagi 286.b člena ZPP tako kršitev uveljavljati takoj že pred sodiščem prve stopnje na obravnavnem naroku dne 4. 7. 2012, ki se je opravil pred spremenjenim senatom. Vendar tega ni storil in ni navedel ovir, da tega ni mogel storiti. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da te kršitve glede na določbe navedenega člena ZPP ni mogel uveljavljati v pritožbenem postopku, prav tako pa je ne more uveljavljati v postopku z revizijo.
Napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Ločiti je treba nepravilnosti v postopku, v katerem se splošne pravne norme uporabljajo na konkreten primer, od zakrivljenih nezakonitih ravnanj, ki v danih okoliščinah kršijo dolžno ravnanje do take mere, da je v nasprotju s predpisi – da je torej protipravno.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja pogodbenih strank - status študenta - razlika v plači - utemeljenost zahtevka po višini - trditveno in dokazno breme - dokazno tveganje
Za študentsko delo sta značilni predvsem občasnost in začasnost dela, pri tožnicah pa delo ni bilo niti občasno (tožnici sta tako na mesečni kot letni ravni delo opravljali v približno enakem obsegu kot delavci v delovnem razmerju) niti začasno (tožnici sta delo pri toženi stranki opravljali več kot štiri leta in pol).
Kar se tiče dokazovanja višine denarnih zahtevkov sta bili tožnici z vidika razpoložljivih dokazov v bistveno slabšem položaju kot tožena stranka. Pravilno je sicer izhodišče, da je tožeča stranka tista, ki mora dokazati, da je njen zahtevek utemeljen do višine, kot izhaja iz tožbenega zahtevka, vendar pa ji glede na okoliščine primera ter upoštevaje načelo enakega varstva pravic iz 22. člen Ustave pri tem ne gre naložiti prestrogega dokaznega standarda. Tožnici sta v postopku pravočasno predložili obračun razlike v plačilih in ga podrobno obrazložili ter pri tem pojasnili, da ne razpolagata z listinami, ki bi dokazovale višino denarnega zahtevka, na drugi strani pa tožena stranka, ki je imela na razpolago vse potrebne vire, da pripravi svoj obračun ter pojasni, v čem in zakaj je obračun tožnic napačen, tega ni storila.
Kadar je zapisano pogodbeno določilo sporno, ker naj bi bilo pomotoma zapisano tako kot je, naj pa ne bi izražalo prave volje pogodbenih strank, je potrebna razlaga zapisanega določila.
ZDR člen 18, 18/1, 18/3, 111, 111/1, 111/1-2. ZGD-1 člen 505.
prokurist - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - delodajalec - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - poslovodna oseba - pristojna oseba za podajo odpovedi
Ker je bil tožnik v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi poslovodna oseba prve toženke, ni mogoče uporabiti splošne ureditve iz prvega odstavka 18. člena ZDR, pač pa specialno ureditev, kot izhaja iz tretjega odstavka 18. člena ZDR. Določba res izrecno govori le o tem, kdo nastopa v imenu delodajalca pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo, vendar pa jo je treba razlagati tako, da ureja zastopanje delodajalca v razmerju do poslovodne osebe tudi sicer. Poslovodna oseba, ki je praviloma tudi zastopnik delodajalca, namreč ne more nastopati v imenu delodajalca proti samemu sebi kot delavcu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
V okvir preizkusa obstoja razlogov iz 67. člena ZPP ne spada preverjanje utemeljenosti sklicevanja na domnevne napake in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila stranka udeležena.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - delo na obrambnem področju - zastaranje
Odobritev in prejemanje nadomestila je bilo posledica ravnanja tožnika, ko je vložil zahtevo za nadomestilo z zatrjevanim lažnim prikazovanjem družinskih razmer, s čimer je bila kršitev z znaki kaznivega dejanja storjena (izvršena). Od tega trenutka dalje je začel teči tudi objektivni zastaralni rok.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna nezmožnost za delo - podaljšanje bolniške odsotnosti - osebni zdravnik - imenovani zdravnik
Določbo 244. člen POZZ je treba upoštevati v celoti, tako kot se glasi in kakršen je njen namen. Tudi za osebnega zdravnika so odločbe, izdane s strani imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, obvezne. Osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, in od izdaje zadnje odločbe še ni preteklo 30 dni. To lahko stori le izjemoma, če gre za nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovanca, kar dokazuje z dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - ukinitev delovnega mesta - ponovna ukinitev delovnega mesta
Revidentka utemeljeno opozarja, da se sodišči nista ukvarjali z dejanskim odpovednim razlogom, to je reorganizacijo.
Ker je bilo revidentkino delovno mesto ukinjeno prvič že maja 2010 in zaradi tega odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga junija 2010, izpodbijana nova odpoved pa je bila podana v juniju 2011, vprašanje pravočasnosti te odpovedi ostaja odprto.
ZUS-1 člen 52, 59, 59/2-1, 83, 83/2-1, 92. ZUP člen 238, 238/2. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1a, 76, 76b. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega davka - vedenje o goljufivih transakcijah - izkazanost subjektivnega elementa - neizvedba glavne obravnave
Revident je preko vmesnih družb z neplačujočimi gospodarskimi subjekti sodeloval celo leto, ki je bilo predmet davčnega nadzora, s transakcijami, v katerih so bili kot člen v prodajni verigi udeleženi neplačujoči gospodarski subjekti, pa je dosegel veliko večino svojega dohodka. Izkazano je, da je revident preko svojega zaposlenega aktivno sodeloval tudi pri organizaciji nakupov posameznih vozil v EU, ki so jih formalno sicer opravili neplačujoči gospodarski subjekti, ravno tako je izkazano, da je sodeloval pri prevozu vozil v Slovenijo. Glede na takšno angažiranost revidenta in glede na to, da ni podal nobenih prepričljivih razlogov, zakaj je vozila preko vmesnih družb kupoval od neplačujočih gospodarskih subjektov, namesto, da bi sam neposredno opravil nakupe vozil v tujini, kar glede na njegovo siceršnjo angažiranost pri dobavi vozil zanj ne bi predstavljalo večje časovne ali finančne obremenitve, edina praktična posledica takega revidentovega poslovanja pa je bila v tem, da je omogočil neplačujočim gospodarskim subjektom izdajanje računov, od katerih izhodni davek ni bil plačan, je zaključek o tem, da je revident vedel oziroma vsaj moral vedeti, da sodeluje pri zlorabi sistema DDV, tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljen in posledično odločitev o zavrnitvi pravice do odbitka vstopnega DDV po spornih računih pravilna.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - popravek davčne osnove za obračun DDV - pogoji za popravek DDV - neplačilo v okviru izvršilnega postopka - neuspešna oprava izvršbe - popravek zaradi napačno izdanih računov - načelo nevtralnosti DDV - obveznost plačila DDV - dobra vera - odprava nevarnosti izgube davčnih prihodkov - zavrnitev revizije
V primeru neplačila ali delnega plačila v okviru izvršilnega postopka gre za situacijo, ko zavezanec sicer razpolaga z veljavnim izvršilnim naslovom (pravnomočnim sklepom o izvršbi ali pravnomočno sodbo, ki je podlaga za izvršbo), pa v postopku same oprave izvršbe (izterjave) iz katerega koli razloga ne pride do poplačila sicer utemeljene terjatve.
Ker revident ne razpolaga z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega bi bila mogoča oprava izvršbe, že pojmovno ni mogoče govoriti o neuspešni izvršbi, na katero se sklicuje pri popravku davčne osnove za obračun DDV.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016439
ZPP člen 86, 319, 339, 339/2, 339/2-8, 339/3-14, 350, 355, 394. ZTLR člen 15, 43. OZ člen 86. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-2, 40/1-4, 40/1-5. URS člen 14, 22, 33.
obnova postopka - postulacijska sposobnost - povrnitev premoženjske škode - uporabnina - najemna pogodba - zahtevek za izpraznitev stanovanja - ničnost - res iudicata - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga – pritožba – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Tožnikov oče je še pred pridobitvijo solastninske pravice s svojim deležem razpolagal v obliki sklenitve najemne pogodbe, zato je pravilen materialnopravni zaključek, da je bila najemna pogodba veljavno sklenjena in da za njeno sklenitev ni bilo potrebno soglasje tožnika.
Izredno pravno sredstvo obnove je tehnično deljeno na fazo razveljavitve ter fazo meritorne odločitve o tožbenem zahtevku, ki se (lahko) izvajata ločeno. Nedvomno je, da mora biti obvezno odvetniško zastopanje zagotovljeno v prvi fazi postopka obnove, to je do pravnomočnosti odločbe o dovolitvi obnove.