KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006824
ZKP člen 371, 371/2, 420, 442. EKČP člen 6, 6/3-d. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zaslišanje obremenilne priče - sojenje v nenavzočnosti - nujna navzočnost - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti
Če se je obdolženec zavestno odrekel pravici postavljati vprašanja priči, ki jo je sam predlagal in za katero ni mogel pričakovati, da bo postala eden ključnih obremenilnih dokazov zoper njega, njegovega pristanka na sojenje v nenavzočnosti ni mogoče razširiti na odpoved pravici do soočenja z obremenilno pričo.
ZDen člen 44, 44/2, 44/6. ZUP (1986) člen 9, 183, 191, 191/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin,nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 16, 16/1, 16/2, 17, 18, 18-1, 24. Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja člen 1, 1/1, 1/4.
dovoljena revizija - metoda vrednotenja - točkovna metoda - volumenska metoda - prevladujoče značilnosti - izvid in mnenje izvedenca - dokazna ocena - materialna izčrpanost pravnih sredstev
Če je imel objekt v času podržavljenja tako značilnosti objektov iz prvega in drugega odstavka 16. člena Navodila (poslovni prostori) kot tudi iz 17. člena Navodila (obrtno proizvodni prostori), gre za situacijo iz 24. člena Navodila, zato je v skladu s to določbo treba ta objekt v celoti vrednotiti po njegovih prevladujočih značilnostih.
Pri razlagi prevladujočih značilnosti je treba izhajati iz namena, kateremu je objekt kot celota namenjen. Na ta namen pa kaže narava glavne dejavnosti, ki se v objektu izvaja in kateri so ostale dejavnosti, ki se še izvajajo v objektu, podrejene oziroma ki se jih ob odsotnosti glavne dejavnosti v tem objektu sicer ne bi izvajalo.
Dokazni oceni sta podvržena tudi izvid in mnenje izvedenca. Organ zato nanju ni vezan, temveč ju je dolžan presoditi skladno z določbo 9. člena ZUP/86.
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13, 13/1, 13/4. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 22, 71.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prvi lastniški prevzem kmetije - uredba Komisije - pogoji za dodelitev pomoči - izpolnjevanje pogojev v času vložitve prošnje - uporaba prava EU - doktrina acte clair
Tožnik je upravičen do sredstev iz naslova ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ker je v času vložitve prošnje izpolnjeval vse pogoje za dodelitev pomoči, kot to določa neposredno uporabljiva določba prvega odstavka 13. člena Uredbe Komisije. Zavrnitev tožnikove vloge pa ni mogoče utemeljiti z uporabo določbe četrtega odstavka 13. člena Uredbe Komisije, saj ta ne določa materialnega pogoja za pridobitev pravice do sredstev iz naslova obravnavanega ukrepa.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo - obstoj razlogov za pripor - utemeljen sum - begosumnost
Z izrečeno sodbo sodišča prve stopnje oziroma sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena pritožba obtoženčeve zagovornice, je utemeljenost suma glede obeh obravnavanih kaznivih dejanj prešla v višjo stopnjo oziroma že v stopnjo gotovosti.
Za kaznivo dejanje, katerega storitve je bil obsojenec spoznan za krivega, je po KZ-1 in KZ-1B določena kazen zapora od enega do petih let, kar pomeni, da je poskus obravnavanega kaznivega dejanja kazniv po splošnih določbah kazenskega zakona tako pred kot po noveli.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodne odločbe - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - zavrženje revizije
Za presojo dovoljenosti revizije relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je tista, ki se nanaša na vsakega posameznega tožnika; nobena od teh ne presega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
Sodišče je revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja, ali je bilo v konkretnem primeru z vložitvijo premoženjskopravnega zahtevka pretrgano zastaranje za prisojeno terjatev.
ZPPSL člen 6, 10, 111, 111/4, 158. ZIZ člen 15, 55, 55/1-7, 136, 137. ZPP člen 339, 339/2-14.
izvršilni postopek – ugovor zoper sklep o izvršbi - stvari, izvzete iz izvršbe – stečajna masa - omejitev izvršbe – ločitvena pravica – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti odločbe
Upnik je v predlogu za izvršbo kot sredstvo izvršbe navedel izvršbo na dolžnikovih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, ne pa na posebno ločitveno maso v višini 19.300,00 EUR. To pomeni, da v skladu z določbami ZIZ o omejitvi izvršbe sicer ni mogoče seči na denarna sredstva, pridobljena z unovčenjem premoženja, na katerem je obstajala ločitvena pravica, nikakor pa nima za posledico, da se upnik ne bi mogel poplačati iz drugih sredstev na dolžnikovem transakcijskem računu.
zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Na kršitve iz prvega odstavka 420. člena ZKP se sme vložnik zahteve za varstvo zakonitosti sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 9.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Če opis dejanja v izreku sodbe ne vsebuje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja, obsodba pomeni kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
ZUS-1 člen 107, 107/2. ZG člen 49, 49/1. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - dovoljena revizija po drugem odstavku 107. člena ZUS-1
Iz neprerekanih dejanskih ugotovitev zadeve izhaja, da je revidentka lastnica gozdnih zemljišč, ki niso varovalni gozdovi oziroma gozdovi v območjih, ki s cestami niso odprta, zato je v skladu s prvim odstavkom 49. člena Zakona o gozdovih oziroma Uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest zavezana plačevati pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.
ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/3. ZUP člen 6.
vračilo davka - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - obrestna mera - načelo zakonitosti
Določba tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 napotuje na uporabo določb ZDavP-2, tudi materialnopravnih, torej tudi na določbo, ki določa obrestno mero zamudnih obresti. Ta je določena v 96. členu ZDavP-2 in nanjo napotuje prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se pri odločanju praviloma uporabi predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. V času odločanja o revidentovem zahtevku za vrnitev obresti je veljal ZDavP-2, ki je v prvem odstavku 96. člena določal 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero, in takšna obrestna mera je bila uporabljena v obravnavanem primeru.
Predlog za dopustitev revizije, v katerem tožnik glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava sicer postavlja sporno pravno vprašanje, vendar pa ne navaja okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zastavljenih spornih pravnih vprašanj. Samo na splošno prepisuje zakonsko definicijo prvega odstavka 367.a člena ZPP ter pavšalno navaja, da je vprašanje pomembno za zagotovitev enakosti oškodovancev pred zakonom in enakega varstva pravic, ničesar pa ne pove o obstoju sodne prakse VS RS in odstopu od nje oz. neenotnosti sodne prakse oz. ne pove, zakaj je odločitev VS RS o postavljenem pravnem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, ne zadosti četrtemu odstavku 367.b člena ZPP.
OZ člen 190, 190/1. ZOR člen 122, 210. ZPP člen 339, 339/1, 399/2-14, 339/2-15.
neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino - nastanek terjatve - zapadlost terjatve – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da v primerih, kot je konkretni, do prehoda koristi pride, ko vlagatelj preneha in neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremičnino, v katero je vlagatelj vlagal, ne pa že z zaključkom vlaganj (primerjaj II Ips 808/2007, VSL I Cp 723/2010, VSL I Cp 2527/2009). Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve zaradi vlaganj ne more nastati oz. zapasti, še preden vlagatelj izgubi posest nepremičnine, v katero je vlagal. Ker tožnika nepremičnino, v katero sta vlagala, še vedno uporabljata, še nista prikrajšana in je zato njun zahtevek preuranjen.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja v Triglavskem narodnem parku - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - posebej kvalificirane okoliščine - status kmeta
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, in s tem povezani finančni stroški ter zatrjevana materialna škoda še ne pomeni zelo hudih posledic.
Posebej kvalificiranih okoliščin revident ob dejstvu, da je predmet nelegalne gradnje počitniški objekt, v katerem ne prebiva, temveč ga uporablja zgolj občasno, ne izkazuje. Zakaj naj bi rušenje počitniškega objekta vplivalo na njegov status kmeta oziroma njegovo kmetijsko dejavnost pa niti ni navedel.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 163, 163/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2.
stroški upravnega spora - nagrada odvetniku - davek na dodano vrednost
Sodišča v sodnih postopkih načeloma priznavajo odvetnikom, ki so zavezanci za DDV, stroške, povečane za DDV. Vendar pa mora biti iz pooblastila ali druge predložene dokumentacije razvidno, da je odvetnik zavezanec za DDV, DDV pa mora v zahtevi za povrnitev stroškov tudi izrecno navesti. Ker tega v obravnavanem primeru tožnica (oziroma njen pooblaščenec) ni storila, ji je sodišče prve stopnje priznalo samo nagrado na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti.
ZKP člen 329, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 25, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - spodbijanje odločitve - obrazložitev sodbe – presoja pritožbenih navedb
Protispisnost je podana le, če sodišče v nasprotju z zapisnikom o izpovedbi reproducira izpovedbo priče in na tej podlagi ugotavlja odločilna dejstva, ne pa v primeru zaključka sodišča oziroma ocene izpovedbe.
URS člen 2, 155. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/3. ZUP člen 6.
dovoljena revizija - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - obrestna mera, veljavna v času izdaje odločbe - načelo zakonitosti - prepoved retroaktivnosti
Določba tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 napotuje na uporabo določb ZDavP-2, tudi materialnopravnih, torej tudi na uporabo določb, ki določajo obrestno mero zamudnih obresti. Ta je določena v 96. členu ZDavP-2 in nanjo napotuje prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) se pri odločanju praviloma uporabi predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. V času odločanja o revidentkinem zahtevku za vrnitev obresti je veljal ZDavP-2, ki je v prvem odstavku 96. člena določal 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero, in takšna obrestna mera je bila uporabljena v obravnavanem primeru.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006756
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ člen 129.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – povzročitev smrti iz malomarnosti - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze
Vzročno zvezo lahko pretrgajo zgolj izjemni, nepričakovani dogodki in ravnanja drugih, ki preusmerijo vzročni potek in popolnoma odpravijo učinke ravnanja storilca.