KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL22622
KZ člen 25, 26, 27. ZKP člen 83, 227, 227/8, 228, 228/1, 266, 286, 340, 371, 371/1, 371/1-2, 377.
nedovoljen dokaz - zaslišanje obdolženca - poligraf - poligrafsko testiranje - pravica do obrambe - umor - motiv pri storitvi kaznivega dejanja - prištevnost obdolženca - izvedenstvo psihiatrične stroke - odredba - ogled - navzočnost strank pri ogledu - snemanje izjave - pravica do zasebnosti - uresničevanje in omejevanje pravic - nedotakljivosti človekovega življenja - izločitev dokazov - seznanitev z nedovoljenim dokazom - izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve za izločitev - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov - plea bargaining - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - priznanje - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci
V konkretnem primeru so bile z nedovoljenim snemanjem sicer res kršene pravice obtoženca dozasebnosti, svobode komuniciranja ter tajnosti pisem in drugih občil, vendar pa so v obravnavanem primeru nedvomno podane tudi posebej utemeljene okoliščine, ki imajo še večji pomen kot naštete ustavno varovane pravice obtoženca. Zato zgolj nezakonitost pridobitve teh dokazov sama po sebi ne bi smela pomeniti razlogov za njihovo izločitev.
Poligrafsko testiranje ima svoje meje uporabe, saj temelji na preiskovančevih odzivih samodejnega živčnega sistema, ki ni pod kontrolo njegove volje in je zato mogoče šteti poligrafski test le za t.i. indicialno metodo. Ker poligraf registrira fiziološke reakcije preiskovanca, na katere ta tudi takrat, ko se jih zaveda, praviloma ne more vplivati, kar je možno primerjati z medicinskimi posegi, preiskovanec ni več subjekt, ampak objekt postopka. Kot instrument za odkrivanje laži je v predhodni fazi kazenskega postopka nedvomno pomemben, saj ta z njegovo pomočjo pridobiva od osumljenca (kljub njegovemu pristanku) podatke proti njegovi volji, kar je v direktnem nasprotju z njegovimi pravicami v samem kazenskem postopku. Da v dokazne namene izsledkov poligrafiranja v kazenskem postopku ni mogoče uporabiti, pa govori tudi dejstvo, da se pri testiranju žepo naravi stvari ne uporabljajo procesna pravila o zaslišanju osumljenca, da je pri uporabi poligrafa izključena prisotnost zagovornika, samo testiranje pa izvaja oseba, ki ni pod kontrolo sodišča.
Določbe ZKP ne samo, da ne omogočajo, pač pa celo prepovedujejo uporabo poligrafa.
Udeležba pri kaznivem dejanju ni samostojno kaznivo dejanje. V obravnavanem primeru zato obtoženec z dokazanim ravnanjem ni storil kaznivega dejanja pomoči pri treh kaznivih dejanjih umora, ampak je storil (izvršil, zakrivil, izpolnil znake) dejanje pomoči pri treh kaznivih dejanjih umora po navedenih členih.
Izvršilno sodišče je vezano na upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in bi moralo izvršbo nadaljevati na dolžnikova denarna sredstva na treh računih, kot jih je predlagal upnik (34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju). Z izpodbijanim sklepom je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja preuranjeno ustavilo izvršbo na dolžnikova denarna sredstva.
ZIZ člen 15, 239, 15, 239. ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
umik predloga
Dolžnik je svojo terjatev poravnal po izdaji začasne odredbe in tekom postopka ni dokazal, da bi bila le-ta neutemeljena, zato mora upnici povrniti stroške, ki so ji nastali s postopkom zavarovanja, na podlagi 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZD člen 163, 163. ZPP člen 343, 343/3, 352, 343, 343/3, 352.
zapuščinski postopek - pravica do pritožbe
Upnik praviloma ni stranka zapuščinskega postopka, razen v primeru, kadar predlaga ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, saj sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča o njihovih pravicah in terjatvah, temveč jih je upnik prisiljen uveljavljati v pravdnem postopku. To pomeni, da ima upnik pravico vlagati pravna sredstva v zapuščinskem postopku le zoper odločitve sodišča o ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja, medtem ko preostalih odločb ne more izpodbijati in ga le-te tudi ne vežejo.
Iz tožbenih navedb ni mogoče ugotoviti, kakšna je višina tožnikove terjatve, ki jo iztožuje. Razvidno je le, da iztožuje neplačane najemnine in stroške elektrike, ogrevanja, komunale, čiščenja. Pri tem pa ni jasno, za kolikšno obdobje toženka dolguje neplačano najemnino, in ni jasno, za kakšno obdobje dolguje stroške.
Ker je sodišče 1. stopnje pri odmeri izrecno upoštevalo kot olajševalno okoliščino priznanje, ki je pripomoglo k hitrejšemu postopku, ob dvomljivi vrednosti obžalovanja, specialnega povratnika, ki obljubljenega plačila povzročene škode sploh ne more plačati, ker je brez dohodkov, je poudarjanje teh okoliščin v pritožbi premalo za predlagano znižane kazni zapora.
Če se obtoženec v pritožbi sklicuje, da mu obtožnica sploh ni bila vročena, tak ugovor pa je vložil že na glavni obravnavi, ko je hkrati izjavil, naj se glavna obravnava po prebrani obtožnici nadaljuje, ko se je ugotovilo, da je bila obtožnica ob pravilnem ravnanju vročevalca vročena njegovi ženi v skladu s 1. odst. 119. čl. ZKP, te pritožbene navedbe ni mogoče šteti kot bistvene kršitve določb kazenskega postopka.