ZUreP-3 člen 109, 109/8, 109/9, 207, 216, 216/2. OZ člen 347, 347/1, 378.
predlog za določitev odškodnine - razlastitev nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - dejanska razlastitev - javna korist - protipravnost - kmetijsko zemljišče - odvzem posesti - državne ceste - varovalni pas ceste - sprememba statusa nepremičnine - dejansko stanje ob razlastitvi - kategorizacija cest - rekonstrukcija ceste - geodetska izmera - neprerekana dejstva - vrednost razlaščenih nepremičnin - izvedenec kmetijske stroke - cenitev nepremične - dopolnilni sklep - zakonske zamudne obresti - pravica do denarnega nadomestila - zastaranje - napačna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določilo osmega in devetega odstavka 109. člena ZUreP-3 v zvezi z drugim odstavkom 216. člena ZUreP-3 se za dejanske razlastitve, ki so protipravne, ne uporablja niti smiselno.
ZNP-1 člen 170, 170/1, 170/3, 171. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sodna ureditev meje - označitev meje v naravi - narok na kraju samem - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do enakega varstva pravic v postopku - enakopravnost strank v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - skica - elaborat ureditve meje - elaborat kot sestavni del izreka sklepa - nasprotje med izrekom in razlogi - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
V sodnem postopku za ureditev meje je treba na naroku na kraju samem določiti mejo in jo označiti s trajnimi mejnimi znamenji. Prelaganje označevanja sodno določene meje na ponovni upravni postopek je nezakonito.
Dokazno breme navideznosti darilne pogodbe in tega, da je dejansko šlo za prodajno pogodbo in torej za drugačno pogodbeno voljo pogodbenih strank, je bilo na tožniku. V zvezi s tem so bile za presojo obstoja takega dogovora in za oceno verodostojnosti tožnikove izpovedbe pravno pomembne tudi okoliščine sklepanja zatrjevanega dogovora. Pritožnik se tako neutemeljeno zavzema za stališče, da to, kdaj in v kakšni obliki sta se z zapustnikom dogovorila glede odkupa nepremičnin, ni pomembno. Neutemeljeno je tudi njegovo izpostavljanje neverjetnosti daritve celotnega premoženja s strani zapustnika in plačila zapustnikovih obveznosti s strani tožnika, glede na to, da naj bi imela slab odnos. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, naj bi do poslabšanja odnosa med njima prišlo šele po sklenitvi darilne pogodbe. Za presojo obstoja dogovora o odplačnosti, do katerega naj bi prišlo pred sklenitvijo darilne pogodbe, vsebina njunega odnosa po sklenitvi te pogodbe ni pravno pomembna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088511
ZIZ člen 29a, 226, 227, 268, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - namen zavarovanja z začasno odredbo - dokazni standard verjetnosti - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - dokaz z zaslišanjem prič - pristranskost priče - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nastanek težko nadomestljive škode - hujše škodljive posledice - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - sprememba kreditne pogodbe - glavni predmet pogodbe - načelo afirmacije pogodb - ohranitev pogodbe v veljavi - odvračalni učinek - kaznovalna funkcija - prava in neprava retroaktivnost - pravni vir - preplačilo - reverzibilnost začasne odredbe - dajatveni (povračilni) zahtevek - denarno nadomestilo - lojalna razlaga nacionalnega prava
Sporna kreditna pogodba je kredit v tuji valuti. Določilo o tuji valuti kredita predstavlja glavni predmet pogodbe, saj bistveno opredeljuje pogodbene pravice in obveznosti strank. Sprememba valute kredita ne predstavlja odprave nepoštenega pogodbenega pogoja, temveč njegovo nadomestitev z drugim pogodbenim pogojem in s tem spremembo pogodbe. Takšna sprememba ne omogoča vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja, v kakršnem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogodbenega pogoja ne bi bilo, predvsem pa ne zasleduje odvračalnega učinka. Kot takšna je v nasprotju s cilji Direktive in zato nedopustna. Možnost takšne spremembe ni predvidena niti v 88. členu OZ.
Sankcija ničnosti kreditne pogodbe in pogodbe o zavarovanju denarne terjatve je učinkovita, zagotovljen je njen odvračalni učinek, prav tako pa je tudi sorazmerna. Odvračalni učinek nima kaznovalne narave, njegov namen je vzpostaviti ravnotežje med strankama in odpraviti posledice nepoštenosti. S tem učinkom se želi doseči, da podjetja ne bi imela interesa uporabljati nepoštenih pogojev, ker bi s tem izgubila vsakršno korist, ki bi jo iz njih pridobila.
Sodišče prve stopnje z uporabo stališč novejše sodne prakse ni obšlo prepovedi povratne veljavnosti predpisov, saj je le napolnilo pravni standard "pojasnilna dolžnost" z védenjem, kako bi v času, ko sta pravdni stranki sklenili kreditno pogodbo, ravnal (bi moral ravnati) dober strokovnjak.
Stališč sodne prakse v zvezi z izdajo ureditvenih začasnih odredb v "običajnih" sporih (sporih brez elementa evropskega prava varstva potrošnikov), o strogi in ozki razlagi pojma težko nadomestljive škode, ni mogoče aplicirati na obravnavano zadevo, v kateri je treba pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ razlagati lojalno (evroskladno).
SEU je v sodbi C-520/21 že izreklo, da kreditna institucija ne more zahtevati nadomestila, ki presega vračilo kapitala, izplačanega kot izpolnitev pogodbe.
motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - posestno varstvo soposestnika - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti - soposest dela nepremičnine - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zadnje mirno posestno stanje - opis motilnega ravnanja - spreminjanje dotedanjega načina uporabe - trditvena podlaga - neprerekana dejstva - nesporna dejstva - poslovna stavba - dokazna ocena - možnost dostopa do prostorov - preprečitev - neznatne ovire
Ekonomski interes je treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic. Pravni interes kot posledica pomanjkanja ekonomskega interesa zato ni podan (le) v primeru, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
SPZ člen 35. ZIZ člen 272. ZPP člen 212, 213, 339, 339/2, 339/2-8.
motenje posesti - motenje soposesti - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - posestno varstvo stvarne služnosti - zadnje mirno posestno stanje - sprememba posestnega stanja - opis motilnega ravnanja - ponavljajoče se motilno dejanje - nadaljevano motilno dejanje - obseg posestnega varstva - izključna posest - obstoj stvarne služnosti - služnost uporabe dvorišča za dostop z vozili - opredelitev vsebine služnosti - dokazni predlog za zaslišanje priče - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena zavrnitev substanciranega dokaznega predloga - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - prosta presoja dokazov - kršitev pravice do izjave v postopku - kršitev načela kontradiktornosti postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - postopek za mirno rešitev spora - neuspela pogajanja - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice - dopolnitev dokaznega postopka - prednostna zadeva
Element pravice do izjave je tudi pravica stranke, da navaja dokaze in načelna dolžnost sodišča, da te dokaze izvede. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1) nepotreben, ker je dejstvo že dokazano; 2) nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno; 3) popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4) prepozen, pavšalen ali nesubstanciran.
Sodišče prve stopnje je dokazni predlog za zaslišanje priče zavrnilo z obrazložitvijo, da je priča na predhodnem naroku kot lastnik nepremičnine parc. št. 1040/9 in služnostni zavezanec sodelovala pri pogajanjih o mirni rešitvi spora. Takšen razlog ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev dokaza z zaslišanjem priče. Če je sodišče prve stopnje menilo, da priča ne sme sodelovati na poravnalnem naroku, bi moralo njeno prisotnost preprečiti. Ko tega ni storilo, pa bi moralo pričo zaslišati, nato pa dejstvo, da je sodelovala na naroku in se na njem morda seznanila s kakšno okoliščino, ki je vplivala na njeno izpoved, oceniti skladno z načelom proste presoje dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00088490
ZNP-1 člen 42, 101. DZ člen 197,197/1.
nepravdni postopek - sprememba višine preživnine - dvofazni postopek - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - potrebe mladoletnega otroka - sposobnosti preživninskega zavezanca
Sprememba teh okoliščin mora biti bistvena, saj vsaka sprememba okoliščin na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. V skladu z ustaljeno sodno prakso postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah. Sodišče mora v prvi fazi ugotoviti, ali so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile (ta test pa je mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju o spremembi preživnine). Šele če se to potrdi, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine, pri čemer mora tej v drugi fazi ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine (potrebe mld. otroka in pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev - staršev) in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 79.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - organizacijski razlog - sorazmerni del regresa za letni dopust - utemeljen odpovedni razlog - dokazno breme delodajalca
Pri toženki je dejansko prišlo do reorganizacije, zaradi katere so prenehale potrebe po tožnikovem delu vodenja maloprodajne trgovine (1. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), toženka pa na tem delovnem mestu ni zaposlila novega delavca Za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku je obstajal utemeljen razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz te pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1), kar je toženka dokazala (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).
OZ člen 134. ZPND člen 1, 3, 5, 19, 19/3, 22, 22/1, 22a.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja - podaljšanje veljavnosti ukrepov
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodna praksa neenotna glede vprašanja, ali je mogoče podaljšanje ukrepov po ZPND izreči, če povzročitelj nasilja izrečenih ukrepov ni kršil, kar pomeni, da ni storil novega nasilnega dejanja.
Sodišče druge stopnje izpostavlja, da se ukrepi na podlagi ZPND izrekajo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti (prvi odstavek 22. člena ZPND), zaradi česar so lahko zgolj začasnega (ne pa trajnega) značaja, in sicer lahko trajajo največ 12 mesecev (tretji odstavek 19. člena ZPND). Jezikovna razlaga tretjega odstavka 19. člena ZPND ne dopušča, da bi lahko bila ista nasilna dejanja, kot so bila podlaga za izrek prvotnega ukrepa, tudi podlaga za njegovo podaljšanje, saj je zakonsko besedilo jasno - izrečeni ukrepi lahko trajajo največ 12 mesecev. Enako velja za namensko razlago navedene določbe. Ukrepi po ZPND so začasnega značaja (trajajo 12 mesecev), njihov namen je žrtvi nasilja v hitrem sumarnem postopku čimprej nuditi zaščito pred nasiljem (zato se tudi sporna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ne pa s stopnjo prepričanja, kot v večini ostalih sodnih postopkov). Ukrepi, ki so bili izrečeni na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena s stopnjo verjetnosti, torej ne morejo trajati v nedogled, četudi tretji odstavek 19. člena ZPND predvideva možnost podaljšanja ukrepov. Če želi žrtev doseči trajnejšo prepoved približevanja in navezovanja stikov, mora poskrbeti za sodno varstvo trajnejše narave, na primer na ta način, da vloži tožbo z zahtevkom za prenehanje kršitve osebnostnih pravic po 134. členu OZ. Takšno možnost ima v bodoče na voljo tudi predlagateljica.
Po mnenju sodišča druge stopnje je pri odločanju o podaljšanju ukrepov po ZPND bistveno, ali so že izrečeni ukrepi zalegli. Že izrečeni ukrepi običajno niso zalegli, če povzročitelj nasilja ponavlja nasilna dejanja oziroma krši že izrečene ukrepe. Zgolj izjemoma, pri čemer se izjeme razlagajo ozko, je mogoče podaljšati že izrečene ukrepe, četudi jih povzročitelj nasilja ni kršil, če je na podlagi okoliščin, ki so nastale po izdaji prvotnega ukrepa, mogoče sklepati, da je žrtev še vedno ogrožena, na primer, če povzročitelj nasilja izraža namen, da se bo žrtvi maščeval in ponovil nasilna dejanja (ponovitvena nevarnost).
ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 272. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - socialni spor - nezmožnost za delo - težko nadomestljiva škoda - pravni standard - restriktivna razlaga - verjetnost terjatve
V postopku izdaje začasne odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo nasprotno. V zadevi gre za t. i. regulacijsko oziroma ureditveno začasno odredbo, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojma "težko nadomestljiva škoda".
O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.
ZCestn člen 7, 7/1, 7/1-1, 27, 42, 42/1, 42/1-7, 50, 50/5, 50/5-5. Splošni akt o cestninjenju (2021) točka 6, 6/3, 6/3-2. ZP-1 člen 21, 21/2, 26, 26/6
prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - podzakonski akt - cestninski zavezanec - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - odločitev o sankcijah - omilitev globe - izrek opomina
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je v tej zadevi bistveno, da je (tudi) voznik vozila tisti, ki je glede na določbo prve alineje prvega odstavka 7. člena ZCestn cestninski zavezanec, in kot tak dolžan zagotoviti, da izvede elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje, točke cestninjenja ali drugega mesta elektronske registracije v skladu s predpisi. V ta namen mora ves čas uporabe cestninske ceste ob prehodu točk cestninjenja spremljati odziv naprave in se ob štirih piskih ali izostanku vsakršnega piska zglasiti na prvem DarsGo servisu v smeri vožnje in odpraviti pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti v zvezi s plačilom cestnine. Vse to velja tudi v primeru, če bi bila sporna OBU naprava tudi dejansko povezana v poplačniški sistem plačevanja cestnine.
Tako je materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so bile vse navedbe zagovornice o dogajanju v zvezi s Petrolovimi plačilnimi karticami Magna, v zvezi z obravnavanimi prekrški, nepomembne, enako pa velja glede navedb o hrupu in piskanju v kabini vozila, zato dokazov v zvezi z njimi ni bilo treba izvajati. Če je bilo zaradi hrupa v vozilu slušno zaznavanje zvočnih signalov oteženo oziroma onemogočeno, to cestninskega zavezanca ne odvezuje dolžnosti spremljanja in preverjanja plačila cestnine.
Namen določbe pete alineje petega odstavka 50. člena ZCestn v povezavi s sedmo alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn je zagotavljanje pogojev za plačevanje cestnine v skladu z zakonom in naknadno plačilo samo po sebi ni podlaga za spremembo globe v opomin ali za njeno znižanje.
dodatek za pomoč in postrežbo - osnovne življenjske potrebe - samostojno hranjenje - opravljanje osnovnih življenjskih potreb
Tožnica je, čeprav z večjimi in dodatnimi napori ter prizadevanji in s pomočjo ortopedskih pripomočkov, še zmožna opravljati večino osnovnih življenjskih potreb sama. Sposobnost, čeprav z večjimi in dodatnimi napori ter prizadevanji in s pomočjo ortopedskih pripomočkov, ne pomeni nezmožnosti zadovoljevanja večine osnovnih življenjskih potreb.
odgovornost pravne osebe za prekršek - zakoniti zastopnik - dejanski poslovodja - slamnati direktor
Pri pravni osebi je ZCestn v 43. členu določil, da se za prekršek kaznuje odgovorna oseba, to je oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, oziroma ki je dolžna izvajati dolžno nadzorstvo (15. člen ZP-1). Brez te določbe, bi lahko pravne osebe, oziroma pravilneje osebe, ki tvorijo personalni substrat pravnih oseb, nekaznovano izvrševale tiste prekrške v cestnem prometu, ki jih sicer lahko stori samo posameznik. Odgovorna oseba po določbi drugega odstavka 43. člena ZCestn je praviloma res zakoniti zastopnik, ni pa to nujno. Namen zakonodajalca ni bil, da je za tak prekršek objektivno odgovoren zakoniti zastopnik, temveč, da za prekršek odgovarja tista oseba znotraj pravne osebe, ki vodi njeno poslovanje (in ki bi tudi lahko sporočila, kdo je bil dejanski storilec prekrška, pa tega ni storila). V tem smislu pritožnik pravilno opozarja, da je pomembno razlikovanje med tako imenovanim dejanskim poslovodjem in "slamnatim direktorjem", ki ne sodeluje pri vodenju poslov družbe. Le glede prvega se lahko vzpostavi domneva, da je on neposredni storilec prekrška. Prekrškovni organ sicer res ne more v vsakem primeru ugotavljati notranjih razmerij v družbi, zato lahko pri neodzivnosti pravne osebe plačilni nalog izda samo zoper osebo, ki je razvidna iz sodnega registra. Če pa v zahtevi za sodno varstvo ta oseba poda obrazložene navedbe, iz katerih izhaja, da ni sodelovaal pri vodenju podjetja, in za te navedbe predlaga tudi ustrezne dokaze, mora sodišče izvesti dokazni postopek in se prepričati, ali ta oseba dejansko vodi poslovanje pravne osebe in ali je sploh imela dejansko možnost izvršiti očitani prekršek.
ZGD-1 člen 481, 481/3. OZ člen 33, 82. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2002) člen 43, 43/1, 43/1-1.
prenos poslovnega deleža - odsvojitev poslovnega deleža - razpolaganje s poslovnim deležem - predpogodba - razpolagalni pravni posel - skupno premoženje zakoncev
Družbenik se je s Sporazumom zgolj zavezal skleniti s predlagateljem pravni posel o odsvojitvi poslovnega deleža, in to v roku 5 let od dneva sklenitve sporazuma. To pa še ni razpolagalni posel v smislu tretjega odstavka 481. člena ZGD-1.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja - zavrnitev predloga - psihično nasilje - ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo sorazmernosti - stiki otroka s staršem - konfliktnost med starši
V primerih, ko je žrtev nasilja otrok, ukrepi sodišča, določeni v 19. členu ZPND, dopolnjujejo ukrepe, določene v DZ.
Izrek ukrepov po ZPND je utemeljen le tedaj in v takem obsegu, kolikor je potrebno zavarovati žrtev. Pri odločitvi o izreku in o izbiri ukrepa sodišče vodi in omejuje načelo sorazmernosti.
Zatrjevana ravnanja lahko kažejo na uporabo manj primernih ali neprimernih vzgojnih metod, a zaradi njih otroka nista neposredno ogrožena, sploh pa ne v taki meri, da bi bila utemeljena izključitev vsakršnega stika med očetom in otrokoma.
ZFPPIPP člen 47. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3, 11, 11/3.
stroški stečajnega postopka - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - potrebni stroški - zastopanje stečajnega dolžnika - stroški zastopanja po odvetniku - prisoja stroškov po OT
Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji za plačilo upnikov, kar pomeni, da se upoštevajo samo stroški, ki so potrebni za potek stečajnega postopka. V konkretnem primeru upravitelj ni izkazal, da bi bili stroški že 7. pripravljalne vloge, potrebni.
Predlog neutemeljeno uveljavlja 2 % materialnih stroškov; skladno s tretjim odstavkom 11. člena Odvetniške tarife namreč znašajo materialni stroški pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa le 1 odstotek od presežka.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00088527
ZIZ člen 55. OZ člen 319, 397. ZFPPIPP člen 408, 409, 409/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - solidarni dolžnik - stečaj nad glavnim dolžnikom - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - odpust dolga
Ne drži, da ima odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja enake učinke, kot sporazumen odpust obveznosti po obligacijskem pravu. Ker s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha samo pravovarstveni zahtevek, in ne tudi materialnopravno upravičenje, ki ga vsebuje terjatev, lahko dolžnik (prostovoljno) veljavno (pravno učinkovito) izpolni svojo obveznost tudi v delu, v katerem je upnikov pravovarstveni zahtevek prenehal. Če materialno pravno upravičenje upnika in pravni temelj za izpolnitev ne preneha v razmerju do stečajnega dolžnika, ta toliko manj preneha v razmerju do solidarnih dolžnikov, ki niso v postopku osebnega stečaja. Prav tako ni mogoče šteti, da je (za upnika prisilen, ex lege) odpust obveznosti primerljiv konsenzualnemu odpustu dolga. Tudi, če dolžnik želi primerjati institut odpusta obveznost v stečaju z odpustom dolga v obligacijskem pravu, ta na regresne zahtevke sploh nima nikakršnega vpliva.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - stiki med otrokom in staršema - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - otrokova želja - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - restriktiven pristop - začasna določitev preživnine - stopnja verjetnosti - življenjske potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
Za uspešen telesni in duševni razvoj otroka je koristno, da se njegove potrebe, ne le eksistenčne, pač pa tudi npr. šport, razvedrilo, počitnice ipd. zagotavljajo kontinuirano. Če se kljub temu, da imata starša zadostne preživninske zmožnosti, ne, je otrok ogrožen.
ZDR-1 člen 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - tatvina - poskus kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nastanek škode
Iz izvedenih dokazov ne izhaja le sum, temveč prepričljivo ugotovljeno dejstvo o naklepnem poskusu tožnika, da si protipravno prilasti toženkine gradbene odre. Vse ugotovljene dejanske okoliščine glede tožnikovega poskusa protipravne prilastitve toženkinih gradbenih odrov utemeljujejo obstoj naklepne hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja v smislu druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Pritožnik zmotno navaja, da bi mu za to dejanje toženka upravičeno podala kvečjemu pisno opozorilo iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je namreč pri pravni kvalifikaciji tega dejanja za hujšo kršitev pravilno upoštevalo tudi, da je tožnik tako ravnal z namenom izvesti krajo, ter da je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vodjo linije, kar je od njega terjalo še toliko večjo skrbnost in odgovornost za vestno izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja.
Neuspešno je pritožbeno poudarjanje, da zaradi odsotnosti tožnika z delovnega mesta ni nastala nobena škoda, saj 37. člen ZDR-1 delavcu prepoveduje tudi tista ravnanja, ki bi potencialno lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
omejitev starševske skrbi - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - odvzem starševske skrbi - ogroženost otroka - načelo izbire milejšega ukrepa - trajanje ukrepa - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - načrt pomoči družini in otroku - pravice in dolžnosti staršev - soglasje staršev
Sodišče je v obravnavani zadevi presojalo, v čem je otrok ogrožen in kateri je najmilejši ukrep za preprečitev oz. odpravo te ogroženosti. Za odvzem starševske skrbi v primerjanih zadevah ni zadostovala pasivnost staršev, ampak je bila odločilna potreba po zagotovitvi stalne skrbi otroku, ki je nobeden od staršev ni zmogel.