ZPIZ-2 člen 11, 11-1, 40, 40-7, 53, 54, 183, 183/1, 183/2, 183/3. ZUP člen 147, 237, 237/2, 237/2-7. ZZZDR člen 63, 65. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82/2.
vdovska pokojnina - neupravičeno izplačilo - tožba za razvezo zakonske zveze - dediči - neprava obnova postopka - socialni spor - spor polne jurisdikcije - vrnitev preplačila
Toženec je ob izdaji odločbe o priznanju pravice do vdovske pokojnine upošteval razpoložljive podatke. Naknadno je bil obveščen, da je pokojni zavarovanec pred smrtjo vložil tožbo na razvezo zakonske zveze. Po njegovi smrti sta postopek nadaljevala njegova dediča, sodišče pa je razsodilo, da je bila tožba na razvezo zakonske zveze utemeljena. Ko upravni organ sam ugotovi podatek, ki bi lahko vplival na drugačno odločitev ob izdaji odločbe o priznanju pravice, lahko o tej pravici ponovno odloči, kar mu omogoča določba 183. člena ZPIZ-2.
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 51, 51/3. ZDR-1 člen 130, 130/1, 134.
javni prevoz - kilometrina - potni stroški
Potem, ko se za zaposlenega izključi možnost javnega prevoza, se priznava le kilometrina.
V skladu z določbo panožne kolektivne pogodbe delavcu, če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, pripada kilometrina za vsak polni kilometer po najkrajši cestni povezavi v višini zgornjega zneska po uredbi. Najkrajša cestna povezava je po ugotovitvi sodišča prve stopnje znašala 66,4 km v eno smer, kar pomeni, da bi bil tožnik upravičen zgolj do kilometrine za polnih 66 km v eno smer oziroma skupno 132 km.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082887
ZPSVIKOB-1 člen 1, 1-1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 48, 48/1. ZPSVIKOB člen 9. ZBan-1 člen 253a, 261a, 350a. ZPP člen 11.
odškodninska odgovornost bank - odgovornost banke slovenije - podrejene obveznice - izbris obveznic - odločba o izrednih ukrepih - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - nov zakon - nadaljevanje prekinjenega postopka - pristojno sodišče - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - pravica do izjave - načelo ekonomičnosti
Tožnik je tožbo vložil pred sprejemom razveljavljenega ZPSVIKOB in sedaj veljavnega ZPSVIKOB-1. Izpodbijani sklep, ki je bil izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, temelji na zakonski podlagi, ki ne velja več. Kljub temu je ta odločitev, s pravno podlago v novem ZPSVIKOB-1, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Že citirani prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se namreč izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah. Ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno, da bi se razveljavil zgolj zato, da bi bil ponovno izdan identičen sklep. Z izpodbijanim sklepom se namreč v ničemer ne posega v tožnikovo pravico do sodnega varstva, niti ne zmanjšuje njegovih procesnih in materialnopravnih upravičenj.
ZDSS-1 člen 8, 8/1, 8/2, 19. ZPP člen 22, 22/1, 22/2.
izključna krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti
Glede na to, da v obravnavani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost, se Delovno sodišče v Mariboru ni moglo izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00086532
ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/1, 83/2. ZDR člen 105. ZDR člen 204. ZDR-1 člen 200, 200/5. ZPP člen 274, 325. ZOR člen 371, 376, 376/3. OZ člen 1060.
prenehanje delovnega razmerja - zahteva za varstvo pravic - zavrženje tožbe - zastaranje odškodninskega zahtevka - procesna predpostavka
Tožnica bi morala v 15 dneh od vročitve odločbe z dne 14. 2. 1994, s katero ji je dne 26. 2. 1994 prenehalo delovno razmerje, vložiti zahtevo za varstvo pravic pri toženki, česar ni storila, čeprav je bila o možnosti uveljavljanja pravnega varstva poučena v odločbi z dne 14. 2. 1994. Ker tega ni storila, je sodno varstvo izključeno (drugi odstavek 83. člena ZTPDR).
Tožničin odškodninski zahtevek izvira iz zatrjevanega škodnega dogodka, ki se je zgodil v letu 1994, zato je njena terjatev ob vložitvi tožbe 4. 8. 2023 zastarala in je posledično pravilna odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 400.000,00 EUR.
INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00085089
ZUP člen 50, 50/1. ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 403. ZPIZ-2J člen 1. ZPIZ-2G člen 130, 130/1. URS člen 14.
invalidnina za telesno okvaro - smrt zavarovanca - nepodedljivost pravice - ustavitev upravnega postopka - dodatek za pomoč in postrežbo
V tej zadevi odločba ni bila izdana, torej pravica ni bila priznana, saj je zavarovanka pred izdajo odločbe umrla. S smrtjo zavarovanca pravica do invalidnine za telesno okvaro ugasne in je v njegovem imenu ne more uveljavljati nihče.
preprečevanje nasilja v družini - namen začasnih ukrepov - sorazmernost
Določilo četrtega odstavka 22.b člena ZPND res določa, kdaj mora žrtev predlagati ukrepe po ZPND in da so zato lahko zaradi presoje verjetnosti nasilja pomembna tudi predhodna ravnanja. Vendar pa to velja le tedaj, ko je izpolnjena osnovna predpostavka, da je do zatrjevanega nasilja oziroma posega v osebnostne pravice prišlo v zakonsko predpisanem roku šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Šele v tem primeru mora sodišče sedanjo ogroženost predlagatelja ocenjevati celostno, torej upoštevati tudi pretekla ogrožajoča dejanja, na podlagi katerih bi lahko ugotovilo, kakšna stopnja zaščite je potrebna2. Namen ukrepov po 19. členu ZPND namreč ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja, ampak prevencijski, torej da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj žrtvi družinskega nasilja zagotovi ustrezno varstvo.
Toženka ni upravičena do povračila stroška za drugo vlogo v višini 225 odvetniških točk, saj bi bilo takšno ovrednotenje pripravljalne vloge utemeljeno le, če bi se ta nanašala na razloge o glavni stvari. V tej vlogi je glede že pripoznanega dela tožbe sicer vztrajala pri materialnopravnem stališču o teku obresti, kar pa za priznanje obravnavanega stroška ni pomembno, saj je bistvena stališča o teku obresti toženka navedla že v prvi pripravljalni vlogi.
Med strankama je veljala pisna pogodba o zaposlitvi. Ker toženka ni izplačala tožniku celotne stimulacije skladno z določili pogodbe o zaposlitvi, mu je sodišče prve stopnje za posamezne mesece v obdobju od avgusta 2017 do januarja 2021 utemeljeno prisodilo plačilo razlik v stimulaciji.
Terjatvi iz naslova izplačanih kilometrin in stimulacije nista pobotljivi, ker nista istovrstni (od stimulacije je treba plačati javnopravne dajatve, s katerimi stranki ne moreta prosto razpolagati).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 213, 236. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - trpinčenje na delovnem mestu - reorganizacija - delovni proces - povračilni ukrep
Glede na ugotovljeno dejansko reorganizacijo delovnega procesa pri toženki, ki ni zajemala zgolj delovnega mesta tožnice, pač pa tudi drugih zaposlenih, in razlogih zanjo (spremenjene navade in optimizacija delovnih procesov), ni mogoč zaključek, da je bila izpodbijana odpoved povračilni ukrep v posledici prijave trpinčenja in izpostavljanja nepravilnosti pri poslovanju toženke oziroma posledica osebnostnega neustrezanja tožnice njenim nadrejenim.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik svoje delovne naloge pri toženki opravljal, kot je bila dolgoletna praksa pri toženki in skladno s Pogodbo o izvedbi strojno-inštalacijskih del v A. Slednja ni določala, da bi bilo potrebno v zvezi z izvedenimi deli, ki so predmet izredne odpovedi, voditi gradbeni dnevnik, knjigo obračunskih izmer ter zapisnike o demontirani opremi, prav tako to ni bila praksa pri toženki. In to niti po tem, ko je dela in naloge od tožnika prevzel E. E. Kot jasno izhaja iz njegove izpovedi, za tovrstna dela tudi noben predpis ne določa vodenja gradbenega dnevnika ali knjige obračunskih izmer. Tudi sicer je vodenje teh dokumentov (v kolikor so potrebni), kot to toženka sama priznava v pritožbi in kot to tudi sicer izhaja iz 10. odstavka 15. člena Pravilnika o gradbiščih, dolžnost izvajalca (in ne tožnika kot skrbnika pogodbe) in je torej kvečjemu izvajalec tisti, ki bi bil dolžan toženki te dokumente predložiti. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno utemeljeno zaključilo, da je toženka tožniku, kot skrbniku pogodbe, povsem neutemeljeno očitala, da ni predložil dokumentov oziroma, da je podpisoval primopredajne zapisnike kljub pomanjkanju dokumentacije, ki jo izvajalec sploh ni bil dolžan voditi. Če izvajalec del ne vodi dokumentacije, ker je ni dolžan voditi, je povsem jasno, da dokumentacije, ki je ni, tožnik kot skrbnik pogodbe ne more predložiti.
Denarno povračilo v višini sedmih mesečnih bruto plač tožnika glede na pravilno uporabljene kriterije, ni pretirano, niti ne odstopa od sodne prakse v primerljivih zadevah (VIII Ips 119/2014, VIII Ips 178/2018, VIII Ips 204/2018). Sodišče prve stopnje je pri odločanju o denarnem povračilu kriterije za odmero, kot so določeni v drugem odstavku 118. člena ZDR-1, pravilno upoštevalo in sicer predvsem dejstvo, da je bil tožnik pri toženki zaposlen 10 let, da je dopolnil 40 let, da je univerzitetni inženir strojništva, ter da se je takoj naslednji dan po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri toženki zaposlil v svojem podjetju. Pravilno pa je upoštevalo tudi, da tožniku glede na dejstvo, da je pogodbo o zaposlitvi razvezalo z dnem, ko je tožnik začel opravljati svojo dejavnost kot samostojni podjetnik, ni priznalo reparacije, ter da tožnik ni uveljavil nobenih pravic, vezanih na prenehanje delovnega razmerja.
izvršba na nepremičnino v solastnini - solastnika - prodaja celotne nepremičnine
Če se pri cenitvi pokaže, da je s prodajo nepremičnine po delih ali skupinah delov (torej tudi kot celota) možno doseči višjo ceno ali hitrejše poplačilo, se za določitev načina in pogojev prodaje upošteva najugodnejša tako ugotovljena vrednost. V primeru, ko nad obema solastnikoma teče izvršilni postopek oziroma dva sicer ločena izvršilna postopka, je mogoče dopustiti tudi prodajo nepremičnine kot celote. V takem primeru odpade potreba po soglasju drugega izvršilnega dolžnika - solastnika in seveda tudi njegovo poplačilo.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 283. ZPP člen 337, 337/1, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - preživnina - izpolnitev preživninske obveznosti - izterjava preživninske obveznosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - naknadno prenehanje terjatve - sporazum staršev - prenehanje preživninske obveznosti - nadomestna izpolnitev - dogovor o nadomestni izpolnitvi - vezanost sodišča na izvršilni naslov - ugovor izpolnitve obveznosti - načelo formalne legalitete - soglasje upnika
Dejstvo, da je dolžnica do vložitve ugovora skrbela za preživljanje mld. upnice, ki takrat še ni bila predana v vzgojo in varstvo očetu (po dolžničinih pritožbenih navedbah je bila mld. upnica k očetu dejansko preseljena šele 23. 7. 2024 na podlagi prisilne izvršbe), še ne pomeni, da je dolžnica svojo preživninsko obveznost do mld. upnice s tem tudi izpolnila, saj v skladu z načelom formalne legalitete iz izvršilnega naslova jasno in nedvoumno izhaja, da mora dolžnica kot mati od pravnomočnosti izvršilnega naslova za preživljanje mld. upnice plačevati mesečno preživnino v znesku 50 EUR, dolžnica pa obstoja morebitnega drugačnega dogovora med njo in očetom mld. upnice glede drugačnega izpolnjevanja preživninske obveznosti v ugovornem postopku niti ni zatrjevala. S pritožbenimi navedbami, da se je oče strinjal s tem, da je v celoti samostojno skrbela za preživljanje mld. upnice, nedopustno širi ugovorne navedbe, saj jih v pritožbi podaja prvič (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Predmet pritožbenega preizkusa je lahko le odločitev sodišča prve stopnje o dolžničinem ugovoru glede tistih dejstev, ki jih je dolžnica zatrjevala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor utemeljeno zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
posebna znanja - konkurenčna klavzula - svobodna izbira zaposlitve
Znanja in izkušnje, ki jih je toženec pridobil s tem, ko je pri tožnici sodeloval pri razvoju tehničnih rešitev, mehanskih nadgradnjah in dopolnitvah naprave za stranke, lahko uporablja tudi pri novem delodajalcu, ko ta za svoje stranke razvija rešitve in prilagoditve.
Sodišče prve stopnje je pravilno in skladno z obstoječo sodno prakso tožbo zavrglo. Kot izhaja iz odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela. Odločb tožnica ni izpodbijala, čeprav so vse vsebovale pouk o pravnem sredstvu, ki pa se ga tožnica ni poslužila. Tako so odločbe postale dokončne in pravnomočne.
URS člen 14. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16-1c. ZUP člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZDSS-1 člen 74.
stroški postopka - socialni spor - ustavno načelo enakosti pred zakonom
OT v 1.c točki tar. št. 16 res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod 1.b točko te tarifne številke (to je tudi v sporih s področja socialne varnosti), tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka, ni nobenega utemeljenega razloga. Šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).
upnik v stečajnem postopku - izločitveni upnik - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - položaj upnika - prenehanje položaja - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - nedovoljena pritožba
Pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, v okviru katerega je bil izdan sklep o napotitvi pritožnika na predmetni postopek za ugotavljanje neobstoja terjatve tožene stranke. V primeru, če upnikovo materialnopravno upravičenje (prijavljena terjatev oziroma izločitvena pravica) preneha, preneha tudi njegov pravni interes za udeležbo v stečajnem postopku, saj potek in izid tega postopka (vključno z izidom pravdnih postopkov, v katerih se ugotavlja obstoj ali neobstoj prerekanih terjatev upnikov stečajnega dolžnika) na njegov pravni položaj ne vplivata več. Ker pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, se njegov pravni položaj ne bi izboljšal, tudi če bi uspel s pritožbo v predmetni zadevi. Zato je njegov pravni interes za pritožbo prenehal.
Sodišče prve stopnje je njegovo vlogo z dne 24. 10. 2024 pravilno zavrglo tako iz razloga, ker je o predlogu za obročno plačilo denarne kazni že bilo pravnomočno odločeno (319. v zvezi s 332. členom ZPP), kakor tudi iz razloga, ker se zoper sklep z dne 10. 9. 2024 nasprotni udeleženec ni pritožil pravočasno, to je v 15-dnevnem pritožbenem roku, ki je začel teči 17.9.2024 in se je iztekel 2.10.2024, zato je njegova pritožba z dne 24. 10. 2024 prepozna (prvi odstavek 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP).
obrazložitev sodbe - obseg obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča nezgodno zavarovanje - jahanje - škoda, ki jo povzroči konj - padec s konja - opustitev potrebnega varstva in nadzorstva nad konjem - odškodninska odgovornost lastnika konja - huda telesna poškodba - prelom ledvenega vretenca
Po tako opravljenem preizkusu procesnih kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti in jih uveljavlja tudi pritožba, ne ugotavlja. Izpodbijana sodba ima namreč razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, ki so tudi razumljivi, prepričljivi in logično preverljivi ter s tem, ko se v teku prvostopenjske argumentacije nadgrajujejo, tvorijo zaokroženo celoto, ki utemeljuje odločitev, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je ob ustrezni realizaciji metodoloških napotkov iz 8. člena ZPP, brez da bi pri tem zašlo v procesno kršitev iz prvega odstavka 339. člena istega zakona, ki jo zatrjuje pritožba, pravno relevantno dejansko stanje namreč v celoti in pravilno razjasnilo, na tej podlagi sprejeta odločitev pa se hkrati izkaže tudi kot materialno pravno pravilna. V primeru, ko gre za odločbo sodišča druge stopnje, v katerem slednje pritrdi pravnemu naziranju sodišča prve stopnje in če je bilo že iz njegove sodbe razbrati obširne razloge za sporno pravno stališče, je obveznost do obrazložitve sodbe nižja od siceršnje zahteve po obrazloženosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00083631
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 5, 6, 7, 8. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1, 24/1-1.
Vendar je bilo treba pri presoji v obravnavanem primeru upoštevati tudi merila SEU, ki veljajo erga omnes, torej za vsa nacionalna sodišča, ki odločajo o vsebinsko podobnih primerih. Razlage direktiv, ki jih v postopku s predhodnim odločanjem po 267. členu Pogodbe o delovanju evropske unije (v nadaljevanju PDEU) poda SEU, so sprejete v obliki sodb. Sodbe SEU pa so zavezujoče, ne samo za predložitveno sodišče in stranke v postopku pred njim, temveč imajo v tistem delu, v katerem podajajo razlago določenega pravnega akta EU oziroma ugotavljajo njegovo (ne)veljavnost, učinek erga omnes in praviloma učinkujejo ex tunc (za nazaj).
Tako je bilo treba tudi v obravnavani zadevi upoštevati duh Direktive 93/13, to pomeni, da so lahko posamezne nacionalne določbe (OZ, ZVPot in ZPotK) iz uporabe izključene, če niso skladne z direktivo oziroma se morajo razlagati na način, da so z direktivo skladne.
Tožnika glede na vnaprej pripravljeno tipsko pogodbo nista imela možnosti enakovrednega pogajanja o vsebini tega posameznega določila. Prav tako nista imela vpliva na oblikovanje pogodbenih pogojev glede predčasnega odplačila ter drugih bistvenih sestavin kreditne pogodbe. Ker torej valutna klavzula ni predstavljala posamično dogovorjenega pogoja, je toženkina pritožba v tem delu neutemeljena.
Tako SEU v zadevi C-609/19 z dne 10. 6. 2021 v točki 48. sodbe, kot Ustavno sodišče RS v zadevi Up-14/21 do 30 z dne 13. 1. 2022 v točki 32. obrazložitve, kot tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi in sklepu II Ips 54/2023 z dne 20. 9. 2023 v točki 18. obrazložitve poudarjajo tudi, da mora banka posredovati take informacije, na podlagi katerih bi pri povprečnem potrošniku mogle povzročiti ne le, da se je abstraktno zavedal tečajnega nihanja in možnosti sprememb višine obrokov kredita, ampak da se je moral in mogel konkretno zavedati dejanskih posledic velike depreciacije domače valute in zvišanja tujih obrestnih mer na višino njegovih kreditnih obveznosti za celotno obdobje odplačevanja kredita.
V zvezi s pritožbenimi zatrjevanji, da toženka v trenutku sklepanja kreditne pogodbe ni mogla predvideti svetovne gospodarske krize in posledično velikega padca EUR v razmerju do CHF v letu 2015, saj slednje ni bilo pričakovano za toženko kot bančnega strokovnjaka, ter tudi ne odločitve tuje nacionalne banke v zvezi s tečajem CHF/EUR, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je standard pojasnilne dolžnosti v kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev objektiven in gre za vprašanje profesionalne skrbnosti, ko zadostuje, da bi se ponudnik ob profesionalni skrbnosti lahko zavedal škodljivih posledic za potrošnika, konkretno velikih valutnih nihanj in s tem seznanil potrošnika.
Dobra vera z vsebino, kot jo opredeljuje pravo EU, je kršena, če se pri vključitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo, ali če pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi. Zadostuje, da bi se banka ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih dejansko ni.
Niti konverzija sama, ko je do velikega zvišanja odplačil kredita v domači valuti že prišlo, potrošniku ne omogoča, da prepreči nastanek navedenih hudih posledic, saj te ob novaciji preostalega kredita po tečaju na dan konverzije ostanejo, s tem pa tudi ni odpravljeno neravnotežje položajev, kot je bilo obrazloženo.