Sodišče prve stopnje bi moralo vloženo tožbo zavreči, saj ne gre za lastninsko tožbo, ker tožeča stranka še ni lastnik nepremičnine - stanovanja v nedograjeni stanovanjski stavbi, saj se lastninska pravica iz pravnega posla pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Tožbe ni zavrglo niti pritožbeno sodišče, ker bi to pomenilo reformatio in peius (oziroma spremembo na slabše), kar prepoveduje določilo 374. člena ZPP. Z dnem začetka stečaja se vse nedenarne terjatve - tudi izročitev določene stvari, spremenijo v denarne terjatve skladno z 2.odst. 112. člena ZPPSL. Terjatev, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, je možno uveljaviti le s pravočasno prijavo. Za tako terjatev ni možno vlagati tožbe, saj zanjo stranka nima pravnega interesa, ker je ni mogoče izvršiti glede na določilo 111. člena ZPPSL, ki prepoveduje izvršbo in zavarovanje glede terjatev s statusom upniške terjatve. Po prodajni pogodbi bi tožnica lahko sama predlagala vpis v zemljiško knjigo vse do začetka stečaja - 3.odst 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Zaradi skupnega ekonomskega namena obeh poslov (prodajne pogodbe ter pobota terjatev) in zaradi okoliščine, da je dogovor o pobotu dosežen še pred zapadlostjo terjatve iz prodajne pogodbe (primerjaj 336. ZOR) oba posla skupaj tvorita enotno in nedeljivo pravno razmerje, katerega pravna narava je, ne glede na zunanjo formalno obliko, nadomestna izpolnitev. Takšna nadomestna izpolnitev pa je eden izmed načinov neenakomernega poplačila upnikov, ki je ena izmed predpostavk za izpodbijane pravnih dejanj po 125. členu ZPPSL.
ZIP člen 7, 7/3, 8, 8/7, 57, 57/1, 7, 7/3, 8, 8/7, 57, 57/1.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - odredba - pravna sredstva
O napotitvi tretjega, naj zoper upnika v določenem roku sproži pravdo za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, se odloča z odredbo, zoper katero ni pravnega sredstva.
Pridevnik "službeno stanovanje" označuje objektivno pravno kvaliteto stanovanja, neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico, ali pa le pravico do začasne uporabe.
Določba 36. čl. ZNP, ki določa presumiran umik predloga kot posledico dejstva, da predlagatelj ni založil predujma za izvedenca, velja le v primerih, ko je dokaz z izvedencem nujen za samo odločitev (ko torej brez izvedenca sodišče sploh ne more meritorno odločiti). Na velja pa takrat, ko ta dokaz za samo odločitev ni nujen, ampak je le v korist enega ali drugega udeleženca. Opustitev plačila predujma tedaj nima za posledico domneve o umiku predloga - sodišče predlaganega dokaza pač ne izvede, kar ima za posledico odločitev po pravilih o dokaznem bremenu.
pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - povrnitev stroškov za popravila
Najemnik poslovnega prostora lahko od najemodajalca zahteva povrnitev samo tistih vlaganj v poslovni prostor, ki jih je vložil pod pogoji, ki jih določa ZPSPP oziroma v soglasju z najemodajalcem. Do povrnitve drugih vlaganj ni upravičen. Najemnik nima pravice do povrnitve tistih vlaganj, ki jih je vložil v poslovni prostor, za katera ni imel pravne podlage v ZPSPP oziroma v soglasju najemodajalca, na temelju odškodninske odgovornosti ali neopravičene obogatitve.
ZPP (1977) člen 134, 134/1, 142, 142/1, 134, 134/1, 142, 142/1. ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7.
vročanje - samostojni podjetnik
Samostojni podjetnik je sicer po 7. odst. 1. čl. ZGD opredeljen kot fizična oseba. Vendar pa je njegov položaj specifičen, saj podobno kot družba posluje s svojo firmo, z označbo dejavnosti z navedbo sedeža svojega obrata in z okrajšavo "s.p.". Navedba sedeža obrata ob podjetnikovem imenu ima tako enak značaj kot navedba sedeža gospodarske družbe. Zaradi urejenosti in varnosti pravnega prometa tako ne moti, če se je sodno pisanje (vabilo za narok) samostojnemu podjetniku kot fizični osebi v konkretnem primeru vročilo na sedežu njegovega obrata, ne pa na naslovu njegovega prebivališča. Ker je tožena stranka očitno organizirana kot pravna oseba tudi ne sme motiti, če ji je bilo sporno pisanje vročeno tako kot pravnim osebam, torej po 1. odst. 134. čl. ZPP. Pisanja (vabila za narok) ji tako ni bilo nujno vročiti osebno, ampak zadostuje, da je bilo vročeno osebi, ki je bila očitno pooblaščena za sprejem (saj je na povratnico odtisnila štampiljko tožene stranke), to je delavcu samostojnega podjetnika, ki se je našel na sedežu obrata (v pisarni oz. v poslovnem prostoru).
Toženka je zasedla nepremičnino v nasprotju s poravnavo, ki jo je s tožnico sklenila. S tem je posest zasedla z zlorabo zaupanja tožnice, nezakonito, ker po čl. 72 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih velja, da je posest zakonita, če temelji na veljavnem pravnem naslovu, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice in če ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja. Tožena stranka je dogovor pravdnih strank, da bosta prazno hišo prodali, prekršila in ni izpolnila svoje zaveze iz sklenjene sodne poravnave.
Toženka je kršila osnove obligacijskega načela, da je pošteno izpolnjevati dogovore (čl. 17 ZOR), zato je sodišče prve stopnje pravilno in na podlagi čl. 124 ZOR tožbenemu zahtevku ugodilo.
Solastnik ima zoper drugega solastnika varstvo z negatorno tožbo, če ta neutemeljeno posega v njegov idealni del solastne stvari. S sodno odločbo se solastninska pravica ne more omejiti bolj kot to določa zakon. Če je škoda povzročena zato, da bi bila od drugega odvrjena neposredno preteča nevarnost (stiska), odškodninska odgovornost ni podana.
Če državni tožilec iz razlogov drugega odstavka 162. člena ZKP zavrže kazensko ovadbo, ker je obdolženec izpolnil naloženo mu obveznost, ima oškodovanec še vedno pravico nadaljevati kazenski pregon po 60. členu ZKP.
ker je sodišče vabilo na narok za glavno obravnavo le stranko osebno, ne pa tudi pooblaščenca, se šteje, da stranki zaradi takšnega nezakonitega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem