ZPP (1977) člen 2, 2/1, 186, 186/3, 2, 2/1, 186, 186/3. ZOR člen 127, 132, 132/1, 262, 262/2, 267, 629, 127, 132, 132/1, 262, 262/2, 267, 629.
pogodba o delu - razdrtje pogodbe - povrnitev stroškov, nastalih pri izpolnjevanju pogodbe - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - vezanost sodišča na tožbene navedbe
Na podlagi trditve, da je kot prevzemnik dela razdrl pogodbo o delu, ker je naročnik - tožena stranka ni izpolnila, tožeča stranka za stroške, ki so ji nastali z izpolnjevanjem pogodbe, nima zahtevka na izplačilo dogovorjenega plačila po 629. členu ZOR, ampak odškodninski zahtevek po 1. odst. 132. člena ZOR (zato je pri odločitvi o njegovi utemeljenosti potrebno upoštevati tudi morebitno sokrivdo nasprotne stranke). Pri tem je sodišče vezano na dejstvo, ki ga zatrjuje tožeča stranka, da je ona razdrla pogodbo, ne pa tudi na pravno podlago - 629. člen ZOR, ki jo tožeča stranka navaja v utemeljitev svojega tožbenega zahtevka.
Pridevnik "službeno stanovanje" označuje objektivno pravno kvaliteto stanovanja, neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico, ali pa le pravico do začasne uporabe.
Pri preživljanju polnoletnih otrok, ki se redno šolajo, se bolj upoštevajo zmožnosti staršev, kot pa pri preživljanju mladoletnih otrok. Polnoletni otroci (študentje) imajo v določenih primerih možnost in dolžnost lastnih zaslužkov, odvisno pač od študijskih obveznosti.
ZIP člen 7, 7/3, 8, 8/7, 57, 57/1, 7, 7/3, 8, 8/7, 57, 57/1.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - odredba - pravna sredstva
O napotitvi tretjega, naj zoper upnika v določenem roku sproži pravdo za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, se odloča z odredbo, zoper katero ni pravnega sredstva.
ZPP (1977) člen 134, 134/1, 142, 142/1, 134, 134/1, 142, 142/1. ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7.
vročanje - samostojni podjetnik
Samostojni podjetnik je sicer po 7. odst. 1. čl. ZGD opredeljen kot fizična oseba. Vendar pa je njegov položaj specifičen, saj podobno kot družba posluje s svojo firmo, z označbo dejavnosti z navedbo sedeža svojega obrata in z okrajšavo "s.p.". Navedba sedeža obrata ob podjetnikovem imenu ima tako enak značaj kot navedba sedeža gospodarske družbe. Zaradi urejenosti in varnosti pravnega prometa tako ne moti, če se je sodno pisanje (vabilo za narok) samostojnemu podjetniku kot fizični osebi v konkretnem primeru vročilo na sedežu njegovega obrata, ne pa na naslovu njegovega prebivališča. Ker je tožena stranka očitno organizirana kot pravna oseba tudi ne sme motiti, če ji je bilo sporno pisanje vročeno tako kot pravnim osebam, torej po 1. odst. 134. čl. ZPP. Pisanja (vabila za narok) ji tako ni bilo nujno vročiti osebno, ampak zadostuje, da je bilo vročeno osebi, ki je bila očitno pooblaščena za sprejem (saj je na povratnico odtisnila štampiljko tožene stranke), to je delavcu samostojnega podjetnika, ki se je našel na sedežu obrata (v pisarni oz. v poslovnem prostoru).
Toženka je zasedla nepremičnino v nasprotju s poravnavo, ki jo je s tožnico sklenila. S tem je posest zasedla z zlorabo zaupanja tožnice, nezakonito, ker po čl. 72 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih velja, da je posest zakonita, če temelji na veljavnem pravnem naslovu, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice in če ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja. Tožena stranka je dogovor pravdnih strank, da bosta prazno hišo prodali, prekršila in ni izpolnila svoje zaveze iz sklenjene sodne poravnave.
Toženka je kršila osnove obligacijskega načela, da je pošteno izpolnjevati dogovore (čl. 17 ZOR), zato je sodišče prve stopnje pravilno in na podlagi čl. 124 ZOR tožbenemu zahtevku ugodilo.
Če državni tožilec iz razlogov drugega odstavka 162. člena ZKP zavrže kazensko ovadbo, ker je obdolženec izpolnil naloženo mu obveznost, ima oškodovanec še vedno pravico nadaljevati kazenski pregon po 60. členu ZKP.
Solastnik ima zoper drugega solastnika varstvo z negatorno tožbo, če ta neutemeljeno posega v njegov idealni del solastne stvari. S sodno odločbo se solastninska pravica ne more omejiti bolj kot to določa zakon. Če je škoda povzročena zato, da bi bila od drugega odvrjena neposredno preteča nevarnost (stiska), odškodninska odgovornost ni podana.
ker je sodišče vabilo na narok za glavno obravnavo le stranko osebno, ne pa tudi pooblaščenca, se šteje, da stranki zaradi takšnega nezakonitega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem