ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – kontna kartica – obrazložitev sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga sodišče šteje za obrazloženega, v sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni dolžno obrazložiti oziroma navesti razlogov, zakaj šteje dolžnikov ugovor za obrazložen, temveč sklep o izvršbi zgolj razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Iz priložene kontne kartice, na katero se dolžnik sklicuje kot del trditvene podlage, izhaja, da računi z oznako niso bili plačani. S tem dolžnik dejstva, da ne obstaja terjatev v višini zneska 9.061,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 3. 2012 do plačila, ni uspel obrazloženo izpodbiti, zato je ugovor dolžnika v tem delu neobrazložen.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – odplačnost – pogodba aleatorne narave – pravilo o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila glede na njeno vsebino in namen pogodbenih strank odplačna in ne darilna pogodba. Pri tem je bistveno, da gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave. Glede na ustaljeno stališče sodne prakse pa je pri takšnih pogodbah izključena uporaba pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev.
Zaradi tvegane narave pogodbe ni mogoč matematični izračun in primerjava vrednosti izročenega premoženja in vrednosti izpolnitev preživljalke. V nasprotnem primeru bi bil povsem izničen namen sklenitve takšnih pogodb.
vrednost zapuščine – prikrajšanje nujnega dednega deleža – dediči in concreto – dediči in abstracto – zakoniti dediči – izročilna pogodba – darilna pogodba
Prištevanje vrednosti daril (danih dedičem kadarkoli in na katerikoli način) pride v poštev le za osebe, ki bi prišle po zakonitem dedovanju v poštev kot dediči, to je osebe, ki bi dedovale v konkretnem primeru. Gre torej za zakonite dediče in concreto.
nujna pot – dovolitev nujne poti – nesorazmerni stroški
Nujna pot se dovoli, če bi bila zveza z javno cesto povezana z nesorazmernimi stroški. Zakon ne določa, kakšni stroški so nesorazmerni. To je stvar sodne presoje, ki ni zgolj matematična. Izračun stroškov izdelave nujne poti na eni strani, in zmanjšanje vrednosti nepremičnine, če bi bila obremenjena z nujno potjo, sta le dva faktorja, ki vplivata na odločitev sodišča o dovolitvi ali pa zavrnitvi dovolitve nujne poti. Ta dva faktorja je mogoče oceniti v denarju. Onemogočanje ali znatno oviranje uporabe obremenjene nepremičnine je merilo, ki izrazito zahteva vrednostno presojo sodišča. Ocene v denarju v tem primeru ni mogoča.
Namen postopka za dovolitev nujne poti je v tem, da se preizkusi, ali obstajajo predpostavke za njeno dovolitev. Potrebno je ugotoviti, ali je zvezo z javno cesto sploh mogoče vzpostaviti. Če jo je, je potrebno ugotoviti, ali bi bili stroški vzpostavitve nesorazmerni.
Ker dedinja denacionalizacijskega upravičenca v času pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji ni bila več živa, dedujejo denacionalizirano premoženje po vstopni pravici njeni zakoniti dediči.
Zapuščinsko sodišče je v skladu z načelom prirejenosti postopkov vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 44, 44/2, 116, 134, 234. ZPrCP člen 56, 56/3, 98, 98/2.
kršitev materialnih določb zakona – meja sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – vključevanje v cestni promet – ogrožanje ali povzročitev prometne nesreče – prometna nesreča – prometna signalizacija – ovira
Na makadamskem izogibališču stoječe vozilo kolesarju v trenutku, ko ga je zagledal, ni predstavljalo ovire, ampak je to postala šele, ko je voznik nenadoma nepričakovano zapeljal na glavno cesto in polkrožno obrnil, zaradi česar je kolesar tudi reagiral z zaviranjem, tako da je do njegovega padca nedvomno prišlo zaradi nepravilnega vključevanja obdolženca v promet na regionalni cesti.
Ker se v skladu z 2. odstavkom 2. člena ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši, je sodišče prve stopnje dejanje pravilno pravno opredelilo kot prekršek po 3. odstavku 56. člena ZPrCP, ter zanj izreklo po uveljavitvi ZPrCP-A predpisani (nižji) sankciji, pri čemer je v obrazložitvi pojasnilo tudi, da v ZPrCP prekrški niso več pravno opredeljeni v povezavi s povzročitvijo prometne nesreče.
V primeru prekrška pod točko 2 izreka je treba uporabiti ZVCP-1, ki je veljal v času storitve prekrška, saj ZPrCP glede na višjo predpisano globo ni milejši.
ZZK-1C člen 94, 94/3. ZZK-1 člen 71, 71/2, 74, 177.
zaznamba vrstnega reda - rok veljavnosti zaznambe - prehodne določbe ZZK-1C - izvedba vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa
V konkretni zadevi je bil predlog za zaznambo vrstnega reda vložen 9.3.2011, vendar o predlogu ni bilo odločeno do 1. maja 2011, zato bi v skladu z določbo tretjega odstavka 94. člena ZZK-1C sodnik moral uporabiti 71. člen noveliranega zakona. V 71. členu ZZK-1 je rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda določen drugače, kot je bil v starem zakonu. Po tej določbi zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od njenega vpisa v zemljiško knjigo.
Nova pa so tudi pravila o izvedbi vpisov. Po prvem odstavku 177. člena ZZK-1 se izvedejo vpisi v informatizirano glavno knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa.
Kot pravilno navaja pritožba je računalniška aplikacija ob izvedbi pravnomočnega sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda avtomatično izračunala datum izteka veljavnosti zaznambe (drugi odstavek 71. člena ZZK-1).
Ker tožeča stranka v postopku podpisa pogodbe ni preverila, ali je vzpostavitev komunikacijske povezave mogoča, ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja. Ker tožena stranka ni prekršila sklenjene pogodbe, razlogi za prekinitev naročniškega razmerja niso na njeni strani. Kljub temu pa je zaradi prenehanja pogodbe vsaka od strank dolžna vrniti, kar je na podlagi sklenjene pogodbe prejela.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – akontacija odškodnine – valorizacija – uporaba materialnega prava
V primeru delnega plačila kot odškodnine je treba to delno plačilo valorizirati, saj gre pri tem za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. V sodni praksi se revalorizacija upošteva tako, da se plačana akontacija odškodnine ovrednoti s preračunom na dan odločanja z uporabo računalniškega programa v okviru revalorizacijskih obresti.
Skladno s petim odstavkom 342. člena ZFPPIPP upnik ne more uveljavljati razveljavitve ali ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe. Čim je namreč prodajna pogodba sklenjena in kupnina plačana, mora sodišče na predlog upravitelja po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP izdati sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.
Povezava določb drugega in petega odstavka 342. člena ZFPPIPP pokaže, da je zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pritožba upnika omejena le na možnost preizkusa, ali je bila prodajna pogodba s kupcem sklenjena in ali je kupec za prodano nepremičnino plačal kupnino. Z vprašanjem, ali je kupec bil predkupni upravičenec, se pritožbeno sodišče ni dolžno, niti upravičeno soočati.
odškodnina – nepremoženjska škoda – presoja denarne odškodnine – premoženjska škoda - tuja pomoč – skaženost – tuja nega – pomoč družinskih članov
Sodišče je pri presoji skaženosti preveliko težo pripisalo možnosti zakrivanja opisanih sprememb tožnikove zunanjosti in pri tem prezrlo, da tožnik šepanja ne more skriti.
Pri presoji zneska za tujo nego in pomoč je sodišče izhajalo iz cene 5,00 EUR za uro pomoči, kar je povsem primeren znesek, čeprav ni šlo za profesionalno pomoč, ampak sta tožniku pomagali žena in hči. Splošno je znano, da za nižjo ceno pomoči pri različnih opravilih na domu in posebej pri negi bolnika ni mogoče dobiti.
Izpolnitve dolžnikove preživninske obveznosti materi upnice ni mogoče šteti za pravilno, saj zaradi nastopa polnoletnosti upnice ta ni več njena zakonita zastopnica. Izpolnitev drugi osebi, ne da bi za to upnica dala soglasje oziroma odobritev, ni veljavna izpolnitev preživninske obveznosti do upnice.
Neutemeljen je tudi očitek o nesmiselnosti postavitve izvedenca za določitev uporabnine, če je zahtevek zastaral, saj je izvedenec izračunal uporabnino za obdobje od 1. 5. 2005 do 1. 10. 2006, ki pa še ni zastarala.
začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - dopolnitev predloga – rok za predložitev listin – podaljšanje roka – ukrepi finančnega prestrukturiranja – domneva insolventnosti
Sodišče prve stopnje za predložitev listin ni smelo določiti daljšega roka, prav tako pa ga tudi ni smelo podaljšati, in to ne glede na razloge, zakaj dolžnik meni, da je rok prekratek.
Z začetkom izvajanja ukrepov finančnega prestrukturiranja dolžnik ne sme čakati do prejema upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 47, 103, 103/4, 103/4-2, 289, 289/1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 6, 6/1.
nagrada upravitelja – nagrada za preizkus terjatve – nadomestilo upravitelja – plačilo za opravljeno delo – vštevanje nagrade – terjatev upnika – predhodni postopek prisilne poravnave
Kot terjatev upnika je treba upoštevati skupni znesek, ki ga prijavi v stečajnem postopku, pa tudi vse podvrste delov terjatve, torej tudi nedenarne, zavarovane in nezavarovane dele terjatve ter izločitvene pravice. Ta terjatev je torej pri nekaterih upnikih lahko sestavljena iz več pravnih in dejanskih podlag (na primer računov, katerih plačilo je lahko zavarovano ali pa tudi ne).
Nadomestila upravitelja so plačilo za opravljeno delo. Terjatve, o katerih se je upravitelj izjavil v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev v postopku prisilne poravnave, ki je tekel pred stečajnim postopkom, so iste terjatve, kot so v stečajnem postopku, za to opravljeno delo pa je upravitelj že prejel plačilo.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 346, 346/1.
vročanje fizičnim osebam – vročitev sodbe – osebno vročanje – vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik – hišni predalčnik - fikcija vročitve – štetje rokov
Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. Na odločitev (tudi) nima nobenega vpliva, kdaj je bilo po poteku roka za dvig pisanje puščeno v hišnem predalčniku naslovnika.
ZD člen 9. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika - procesno nasledstvo - nadaljevanje izvršbe zoper pravne naslednike - omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje po prekinitvi izvršilnega postopka zaradi smrti prvotne dolžnice v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da se izvršba nadaljuje proti njenim dedičem oz. pravnim naslednikom, v konkretnem primeru proti Republiki Sloveniji. Gre za procesno nasledstvo, ki se mu dedič oz. pravni naslednik po pokojni ne more uspešno upirati, zanj tudi ni potrebno njegovo soglasje. Novi dolžnici je bil hkrati z izpodbijanim sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper njo vročen sklep o izvršbi z dne 9. 12. 2004, v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pa je bila nova dolžnica tudi poučena o razlogih, iz katerih lahko vloži pisni ugovor po 56a. členu ZIZ, ter opozorjena na zahtevo po obrazloženosti ugovora. Zato bo potrebno obravnavano vlogo nove dolžnice, ki jo je sicer sama podrejeno naslovila kot pritožbo, obravnavati tudi kot ugovor nove dolžnice zoper sklep o izvršbi po 56a. členu ZIZ, o čemer bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tega postopka še odločiti.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 člen 20, 20/1. ZIZ člen 38, 38/5.
evropski nalog za izvršbo - izvršilni stroški - stroški prevoda - zmotna uporaba materialnega prava
V skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov se sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe (prvi odstavek 20. člena uredbe). Od upnika se v skladu z drugim odstavkom tega člena uredbe zahteva, da pristojnim organom države članice izvršbe, pristojnim za izvršbo, predloži izvod sodbe, izvod potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ter po potrebi prepis evropskega naloga za izvršbo ali njegov prevod v uradni jezik države članice izvršbe, ki ga overi oseba, ki je za to usposobljena v eni od držav članic. Stroški prevoda so zato po presoji sodišča druge stopnje del stroškov izdaje evropskega naloga za izvršbo in s tem del izvršilnih stroškov.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074530
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1. OZ člen 2, 3, 18. ZPP člen 11, 214, 214/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni pogoj izpodbojnosti – konkludentno ravnanje – dogovor o podaljševanju plačilnega roka – izpolnitev v običajnem roku – rok zapadlosti na računih
Konkludentno ravnanje je ravnanje, delovanje ali obnašanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, kakšna je pravnoposlovna volja določene osebe (fizične ali pravne), čeprav ta volja ni izrecno (ustno ali pisno) izražena.
Izpolnitve znotraj običajnega roka ni mogoče opredeljevati kot izpolnitve z zamudo, tudi če se takšen rok izpolnitve obveznosti razlikuje od enostransko opredeljenega roka zapadlosti na računih, ki jih je izstavil upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno.
pravočasnost izbrisne tožbe - uporaba pravil ZZK-1 glede roka za vložitev izbrisne tožbe - načelo zaupanja v pravo
Ustava varuje na podlagi zakona pridobljene pravice tako, da vanje ni mogoče posegati z učinkom za nazaj. Ne preprečuje pa, da bi zakon spreminjal prej zakonsko določene pravice in pogoje za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, če te spremembe ne nasprotujejo z ustavo določenim načelom oziroma drugim ustavnim določbam, zlasti še načelu zaupanja v pravo kot enemu od načel pravne države (odločba ustavnega sodišča U-I-101/95). V tem primeru se postavi vprašanje, kakšno pravico je toženec pridobil s tem, ko tožniki niso v roku, ki ga je predpisoval star zakon, predlagali izbrisa zatrjevanega materialnopravno napačnega vpisa. Do uveljavitve ZZK-1 zgolj zaradi neaktivnosti tožnikov ni pridobil nobene pravice, saj ni pretekel zakonsko določen rok (pred izdajo sklepa o zavarovanju rok ni mogel začeti teči). Torej ne gre za primer, ko bi toženec pridobil pravico na podlagi in v času veljavnosti ZZK, ZZK-1 pa takega načina pridobitve pravice (s potekom roka) ne predvideva. Zato ne moremo govoriti o tem, da bi bila z uporabo ZZK-1 kršena prej pridobljena pravica toženca. Z uporabo novega zakona tudi ne bi bilo omajano načelo zaupanja v pravo, zato pritožbeno sodišče ne vidi razlogov, da ga v obravnavanem primeru ne bi uporabili.