OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077735
OZ člen 111, 111/5, 120, 120/1, 120/3. ZPP člen 324, 324/3.
splošni pogoji poslovanja – seznanitev s splošnimi pogoji poslovanja – elektronsko poslovanje – opozorilna dolžnost – odločitev o pobotnem ugovoru
Dejstvo, da so splošni pogoji poslovanja tožene stranke objavljeni na njeni spletni strani, ne zadošča za zaključek, da so bili le-ti tožeči stranki znani oziroma bi ji morali biti znani, četudi je tožeča stranka za toženo stranko izvedela preko interneta. Pogodba med pravdnima strankama namreč ni bila sklenjena v okviru elektronskega poslovanja tožene stranke na trgu. Zato se je prvostopenjsko sodišče pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožena stranka opozorila tožečo stranko na splošne pogoje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072990
OZ člen 289, 353.
posojilna pogodba – zastaranje terjatve iz posojilne pogodbe – ugovor zastaranja – dogovor o odlogu vračila posojenega denarja
Pravilen je zaključek, da tožnici ni uspelo dokazati s stopnjo prepričanja, da je obveznost zaradi dogovora toženca (dolžnika) in hčerke (upnice) zapadla v plačilo šele februarja 2005 in ne že konec avgusta oziroma najkasneje oktobra 2004, ko je toženec prejel denar.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068846
ZOZP člen 7, 21. OZ člen 142, 142/4, 151, 152, 152/4. ZPP člen 8.
regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – odvzem vozila s strani nepooblaščene osebe – odgovornost staršev za otroke – odgovornost imetnika nevarne stvari – uporaba vozila s strani mladoletnika – dokazna ocena
Ker je v konkretnem primeru dokazni postopek pokazal, da toženka vozila ni prostovoljno izročila v uporabo svojemu mladoletnemu sinu, ni prišlo do kršitve zavarovalne pogodbe, zato je regresni zahtevek zoper njo na tej podlagi neutemeljen.
Ker toženka vozila ni zaupala v uporabo svojemu sinu, ni podana odgovornost imetnika nevarne stvari za škodo, ki nastane od nje. Ker je bilo toženki vozilo brez njene krivde odvzeto na protipraven način, za povzročeno škodo ne odgovarja.
pogodba o trgovskem zastopanju – provizija – odpravnina – odpoved pogodbe brez odpovednega roka – razlaga pogodbenih določil – krivdno ravnanje zastopnika – kršitev dolžnosti zvestobe in lojalnosti – načelo vestnosti in poštenja
Že same besedne zveze „se šteje kot odpovedana“ ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za odpoved brez odpovednega roka.
Tožnik se je angažiral pri sklepanju pogodb za druge zavarovalnice, s čimer je kršil dolžnost zvestobe in lojalnosti do tožene stranke. Takšno njegovo ravnanje predstavlja kršitev petega odstavka 807. člena OZ, 814. člena OZ in določb 2. člena pogodbe, kar dodatno utrjuje pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni upravičen do vtoževane odpravnine.
Tožnica s tem, ko je namesto imetnika stanovanjske pravice plačala kupnino za odkup stanovanja, na stanovanju ni pridobila nobene stvarne pravice. Pridobiti je ni mogla niti z naknadno sklenitvijo predpogodbe o prodaji stanovanja, pri čemer glavna (prodajna) pogodba nikoli ni bila sklenjena. Tedanja lastnica je zato lahko veljavno razpolagala s stanovanjem tako, da ga je prodala tožencu.
Res je, da sta negatorni zahtevek in zahtevek na povračilo potrebnih in koristnih stroškov dobrovernega lastniškega posestnika urejena v stvarnopravnemu zakonu, vendar ne prvi ne drugi ne predstavljata zahtevka v zvezi s stvarno pravico na (ne)premičnini ali zahtevka zaradi motenja posesti.
Stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila kasneje razvezano podjemno pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala, oziroma pravico do izplačila vrednosti dosežene koristi, ki jo ima nasprotna stranka zaradi (delne) izpolnitve razvezane pogodbe. Slednje pride v poštev predvsem v primerih, ko je izdelana stvar postala sestavina toženčeve nepremičnine in vrnitev v naravi ni mogoča.
pokojnikovo premoženje – predmet zapuščinskega postopka – pogodba o dosmrtnem preživljanju – vpis v zemljiško knjigo
Premoženje, s katerim je odplačno razpolagala pokojna V. V. za časa življenja in je jasno razvidno iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne more biti predmet zapuščinskega postopka.
Četudi gre v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju za pravni posel, s katerim se lastninska pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, a to ni razlog na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo zaključek, da sodi sporna nepremičnina v zapuščino po pokojni V. V..
preložitev naroka – nenadna in nepredvidljiva bolezen – zaslišanje strank
Če je bil toženec 15.6.2011, ko je bilo zdravniško potrdilo izdano, bolan in nesposoben opravljati težja in srednje težka dela, odsvetovano pa mu je bilo izpostavljanje večjim stresom in psihičnim obremenitvam, to ne pomeni, da je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezensko stanje, ki bi sodišču omogočalo, da narok za glavno obravnavo preloži.
Če si na podlagi pomanjkljivih trditev toženec ni zagotovil pravice do izvedbe dokaza, mu je tudi sodišče ni moglo kršiti.
pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – upoštevanje prepoznih trditev – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobrovernost
Trditve, ki niso bile podane na prvem naroku za glavno obravnavo, temveč na kasnejšem naroku, so bile podane prepozno in jih sodišče ne bi smelo upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021453
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 169, 169/7, 402, 402/3.
zahteva za preiskavo – odškodovanec kot tožilec – kaznivo dejanje goljufije
Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je jasno, da oškodovanec ne more biti prikrajšan še preden je bil spravljen v zmoto oziroma je ta pogoj za njegovo prikrajšanje.
predhodna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – slabo poslovanje – kazalniki likvidnosti – likvidnostne težave
Kazalniki likvidnosti ne kažejo, da bi se dolžnik nahajal v likvidnostnih težavah. Kratkoročni koeficient likvidnosti je namreč v letu 2010 znašal 1,98, v letu 2011 pa se je povečal na 2,3, pri čemer velja, da se podjetje nahaja v likvidnostnih težavah, če je vrednost kratkoročnega koeficienta likvidnosti pod 1,5.
Negativne ugotovitvene tožbe ne vloži tisti, ki bi želeno pravno varstvo lahko dosegel z dajatveno tožbo, ampak njegov dolžnik. Kljub zapadlosti zahtevka je zanj negativna ugotovitvena tožba še vedno edino sredstvo, s katerim lahko doseže želeno pravno varstvo.
Dejstvo, da tožnica v drugi pravdi ugovarja ničnost pogodbene določbe, na kateri toženci v drugi pravdi, v kateri nastopajo kot tožniki, temeljijo svoj zahtevek, ji ne odvzema pravnega interesa, da s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti te pogodbene določbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076010
OZ člen 184.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo – smrt stranke – dediči – aktivna legitimacija dedičev – predmet zapuščine
Pravna prednica tožeče stranke je v tožbi uveljavljala plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode. Ker je pravna prednica tožeče stranke po vložitvi tožbe umrla, to pa je bilo pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, je z njeno smrtjo ugasnila pravica terjati odškodnino za nepremoženjsko škodo. Tožbeni zahtevek pokojne za nepremoženjsko škodo zato ni predmet zapuščine. Ker pravica terjati odškodnino za nepremoženjsko škodo ni prešla na dediče, tožniki kot dediči pokojne, nimajo aktivne legitimacije v tem pravdnem postopku.
meje preizkusa sodbe prve stopnje – navedba pritožbenih razlogov – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo – ustavitev postopka – umik dela tožbenega zahtevka
Postopek je bil zaradi umika dela tožbenega zahtevka tožeče stranke deloma ustavljen, kar je v korist pritožnice - tožene stranke, zato ne obstaja njen pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka.
Toženka ni podala konkretnih in obrazloženih ugovornih navedb, ki bi vzbudile dvom, da je višina vtoževane terjatve glede na (ustrezno jasna) pogodbena izhodišča za njihovo določitev kakorkoli napačna. Sestavljenost vtoževane terjatve (tako glavnice kot stranskih terjatev – obresti in stroškov) je jasno razvidna iz predloženih listin. Ker je moč sestavo vtoževane terjatve iz obeh listin relativno preprosto razbrati, ni bilo potrebe, da tožnica vsako od teh postavk »prenese« v posebne trditve, saj toženka pri obravnavanju le-teh ni bila prav v ničemer onemogočena.
udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Lastnik zemljiške parcele, ki naj bi bila oz. se določa kot pripadajoče zemljišče k stavbi, mora sodelovati v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Brez njegove udeležbe ni mogoče voditi postopka in določiti pripadajočega zemljišča.
V primeru, ko je predlagatelj postopka lastnik stavbe oz. njenega posameznega dela, mora udeležbo lastnika zemljišča, ki se določa kot pripadajoče zemljišče, zagotoviti na ta način, da ga navede kot nasprotnega udeleženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068878
ZD člen 142, 142/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – omejitev odgovornosti dediča – vrednost podedovanega premoženja – uveljavljanje ugovora prenehanja obveznosti v pravdi – zapis pogoja v izreku sodbe
Dedičeva odgovornost ne preneha že z ugotovitvijo, da vrednost zapustnikovih obveznosti presega vrednost podedovanega premoženja. Prav tako njegova obveznost ne preneha že s tem, ko je do določene višine obsojen na plačilo. Odgovornost tožene stranke bo prenehala, ko bo dejansko poplačala upnike do višine podedovanega premoženja. Pri poplačilu ima prednost tisti upnik, ki bo prvi dosegel dejansko plačilo, ne pa tisti, ki prvi doseže obsodilno sodbo za plačilo.
Pravna teorija in tudi sodna praksa napotujeta na zapis pridržka oziroma pogoja, da je dedič (tožena stranka) dolžan izpolniti obveznost le v mejah omejene odgovornosti za dolgove zapustnika, v izrek sodbe, v položaju, ko dedič ugovarja, da njegove odgovornosti ni več, hkrati pa ob zaključku glavne obravnave ni mogoče ugotoviti, koliko je še razpoložljive zapuščine (ker je npr. hkrati v teku več izvršb), ko je torej praktično nemogoče določno razčistiti meje odgovornosti že v pravdnem postopku.
S trditvami o nevročitvi oziroma o nepravilni vročitvi sodbe je mogoče utemeljevati predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (ob analogni uporabi drugega odstavka 42. člena ZIZ), ne pa tudi predloga za obnovo postopka. Razlog je v tem, da zaradi napake pri vročanju ni mogel začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva in zato odločba ni mogla postati pravnomočna. Obnova postopka je na drugi strani ustrezno pravno sredstvo za odpravo kršitev pravice do izjave, do katerih je prišlo v postopku pred izdajo končne odločbe.