ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0068893
OZ člen 256, 256/3. ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 145. ZIZ člen 270.
začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – razpis naroka – verjetnost – dokazni standard – izvajane dokazov – darilna pogodba – agrarne skupnosti
Glede na navedene specifičnosti postopka za izdajo začasne odredbe sodišče pri odločanju upošteva do trenutka odločanja v spis vložene dokaze, trditve strank o dejstvih in kakšne dokaze sta predlagali za njihovo dokazovanje ter z logičnim sklepanjem oceni, trditve katere od strank so verjetnejše. Dokaze pa v postopku za izdajo začasne odredbe izvaja le, ko glede na okoliščine konkretnega primera ne more presoditi, trditve katere od strank so verjetnejše.
V fazi postopka, ko se presojajo pogoji za izdajo začasne odredbe, ob dokazno podprtih trditvah tožeče stranke in pavšalnih ugovorih tožene stranke, sodišče ni dolžno razpisati naroka in na njem razčiščevati dokazno nepodprtih ugovorov tožene stranke.
Tožnica s tem, ko je namesto imetnika stanovanjske pravice plačala kupnino za odkup stanovanja, na stanovanju ni pridobila nobene stvarne pravice. Pridobiti je ni mogla niti z naknadno sklenitvijo predpogodbe o prodaji stanovanja, pri čemer glavna (prodajna) pogodba nikoli ni bila sklenjena. Tedanja lastnica je zato lahko veljavno razpolagala s stanovanjem tako, da ga je prodala tožencu.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem – neznatna vrednost premoženja
Razpolaganje s premoženjem neznatne vrednosti, ne glede na to, ali je bilo odplačno ali neodplačno, ne more biti ovira za odpust obveznosti.
Sodišče prve stopnje je iz ugotovitve, da je bila vrednost poslovnega deleža, ki ga je dolžnik odtujil, 331,35 EUR, zmotno sklepalo, da je ta vrednost neznatna in da zaradi neodplačnega prenosa poslovnega deleža dolžnik ni v ničemer oškodoval upnikov.
Res je, da sta negatorni zahtevek in zahtevek na povračilo potrebnih in koristnih stroškov dobrovernega lastniškega posestnika urejena v stvarnopravnemu zakonu, vendar ne prvi ne drugi ne predstavljata zahtevka v zvezi s stvarno pravico na (ne)premičnini ali zahtevka zaradi motenja posesti.
udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Lastnik zemljiške parcele, ki naj bi bila oz. se določa kot pripadajoče zemljišče k stavbi, mora sodelovati v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Brez njegove udeležbe ni mogoče voditi postopka in določiti pripadajočega zemljišča.
V primeru, ko je predlagatelj postopka lastnik stavbe oz. njenega posameznega dela, mora udeležbo lastnika zemljišča, ki se določa kot pripadajoče zemljišče, zagotoviti na ta način, da ga navede kot nasprotnega udeleženca.
pogodba o trgovskem zastopanju – provizija – odpravnina – odpoved pogodbe brez odpovednega roka – razlaga pogodbenih določil – krivdno ravnanje zastopnika – kršitev dolžnosti zvestobe in lojalnosti – načelo vestnosti in poštenja
Že same besedne zveze „se šteje kot odpovedana“ ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za odpoved brez odpovednega roka.
Tožnik se je angažiral pri sklepanju pogodb za druge zavarovalnice, s čimer je kršil dolžnost zvestobe in lojalnosti do tožene stranke. Takšno njegovo ravnanje predstavlja kršitev petega odstavka 807. člena OZ, 814. člena OZ in določb 2. člena pogodbe, kar dodatno utrjuje pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni upravičen do vtoževane odpravnine.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068875
OZ člen 50. SPZ člen 40, 60, 64, 64/1, 64/2.
prodajna pogodba – pogodba s slamnatim kupcem – navidezna pogodba – veljavnost pogodbe – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom – razpolagalna sposobnost – pridobitev lastninske pravice od nelastnika
Za pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, in veljavna izročitev v posest pridobitelja. Da bi bil razpolagalni pravni posel z izročitvijo veljaven, pa mora biti izpolnjen tudi pogoj razpolagalne sposobnosti izročevalca.
Pogodba z navideznim kupcem je veljavna pogodba. V situaciji, ko namesto pravega kupca sklepa pogodbo t.i. slamnati kupec, bi šlo za navidezno pogodbo le v primeru, če bi prodajalec za dogovor med resničnim kupcem in navideznim kupcem vedel in je bila njegova volja, da je njegov sopogodbenik resnični kupec.
OZ člen 626, 626/1, 633, 633/1, 635, 635/1, 639, 639, 639/1, 639/3, 641.
podjemna pogodba – pravila posla – stvarna napaka – nepravilna izpolnitev – ugovor neizpolnitve – prevzem dela
Čeprav tožnica toženke ni pozvala, da posel prevzame, je kljub temu potrebno šteti, da je z uporabo prostorov, v katerih so bila dela opravljena, toženka delo, četudi z napakami, prevzela.
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožniku breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ni potrebno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077735
OZ člen 111, 111/5, 120, 120/1, 120/3. ZPP člen 324, 324/3.
splošni pogoji poslovanja – seznanitev s splošnimi pogoji poslovanja – elektronsko poslovanje – opozorilna dolžnost – odločitev o pobotnem ugovoru
Dejstvo, da so splošni pogoji poslovanja tožene stranke objavljeni na njeni spletni strani, ne zadošča za zaključek, da so bili le-ti tožeči stranki znani oziroma bi ji morali biti znani, četudi je tožeča stranka za toženo stranko izvedela preko interneta. Pogodba med pravdnima strankama namreč ni bila sklenjena v okviru elektronskega poslovanja tožene stranke na trgu. Zato se je prvostopenjsko sodišče pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožena stranka opozorila tožečo stranko na splošne pogoje.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068846
ZOZP člen 7, 21. OZ člen 142, 142/4, 151, 152, 152/4. ZPP člen 8.
regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – odvzem vozila s strani nepooblaščene osebe – odgovornost staršev za otroke – odgovornost imetnika nevarne stvari – uporaba vozila s strani mladoletnika – dokazna ocena
Ker je v konkretnem primeru dokazni postopek pokazal, da toženka vozila ni prostovoljno izročila v uporabo svojemu mladoletnemu sinu, ni prišlo do kršitve zavarovalne pogodbe, zato je regresni zahtevek zoper njo na tej podlagi neutemeljen.
Ker toženka vozila ni zaupala v uporabo svojemu sinu, ni podana odgovornost imetnika nevarne stvari za škodo, ki nastane od nje. Ker je bilo toženki vozilo brez njene krivde odvzeto na protipraven način, za povzročeno škodo ne odgovarja.
pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – večstanovanjska stavba – enostanovanjska stavba – stavbe, zgrajene pred letom 2003 – upravičena oseba – zemljiškoknjižni lastnik – predlagatelj postopka
Postopek po 30. členu ZVEtL je namenjen prav čim bolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imetnikov pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa (zlasti ZLNDL). Pravica uporabe se je pridobivala ne glede na to, ali je šlo za enostanovanjsko stavbo ali za stavbo z več posameznimi deli, zato tudi sedaj ni razumnega razloga, da lastniki enostanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, ne bi imeli pravice do poenostavljenega postopka po ZVEtL, kot jo imajo pridobitelji posameznih delov stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003.
Novela ZVEtL-A je razširila krog upravičenih oseb, ki lahko zahtevajo postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po 30. členu ZVEtL, med drugim tudi na lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Zakonodajalec je torej dal pravico predlagati postopek za določitev pripadajočega zemljišča izrecno tudi zemljiškoknjižnemu lastniku, (ki npr. postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ne more predlagati), kar kaže na to, da je želel, da se uporaba poenostavljenega postopka za odpravo neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem po 30. členu ZVEtL omogoči najširšemu možnemu krogu upravičencev.
meje preizkusa sodbe prve stopnje – navedba pritožbenih razlogov – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo – ustavitev postopka – umik dela tožbenega zahtevka
Postopek je bil zaradi umika dela tožbenega zahtevka tožeče stranke deloma ustavljen, kar je v korist pritožnice - tožene stranke, zato ne obstaja njen pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka.
neupravičena obogatitev – predpostavke – povrnitev stroškov za vzdrževanje vodovoda
Glede na ugotovitve, (1) da je tožnica s plačilom stroškov vzdrževanja imela izdatek, ki predstavlja prikrajšanje v njenem premoženju, (2) da je zaradi tega izdatka nastala korist za toženca, tj. možnost uporabe vode iz zajetja Izvir, ki jo je tudi izkoristil, (3) da za ta prehod premoženjske koristi ni obstajala pravna podlaga (tožnica ni bila na drugi podlagi upravičena do povrnitve stroškov) in (4) da tožnica ni privolila v opisano prikrajšanje (tožnica je želela doseči dogovor s tožencem, sprejela je sklep o načinu zaračunavanja stroškov uporabnikom, tožencu je letno izstavljala račune za povrnitev stroškov), je podlaga terjatve, katere plačilo tožnica uveljavlja v tej pravdi, podana.
Negativne ugotovitvene tožbe ne vloži tisti, ki bi želeno pravno varstvo lahko dosegel z dajatveno tožbo, ampak njegov dolžnik. Kljub zapadlosti zahtevka je zanj negativna ugotovitvena tožba še vedno edino sredstvo, s katerim lahko doseže želeno pravno varstvo.
Dejstvo, da tožnica v drugi pravdi ugovarja ničnost pogodbene določbe, na kateri toženci v drugi pravdi, v kateri nastopajo kot tožniki, temeljijo svoj zahtevek, ji ne odvzema pravnega interesa, da s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti te pogodbene določbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072990
OZ člen 289, 353.
posojilna pogodba – zastaranje terjatve iz posojilne pogodbe – ugovor zastaranja – dogovor o odlogu vračila posojenega denarja
Pravilen je zaključek, da tožnici ni uspelo dokazati s stopnjo prepričanja, da je obveznost zaradi dogovora toženca (dolžnika) in hčerke (upnice) zapadla v plačilo šele februarja 2005 in ne že konec avgusta oziroma najkasneje oktobra 2004, ko je toženec prejel denar.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1, 34a, 34a/1, 34a/3.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse – učinkovanje oprostitve plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog
Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane z vložitvijo tožbe, sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks pa učinkuje od dneva vložitve predloga in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje. Četudi bi zatorej sodišče prve stopnje na podlagi s strani tožnice zatrjevanega drugačnega dejstvenega substrata ugodilo njenemu vnovičnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, takšna odločitev ne bi imela vpliva na dolžnost plačila že zapadle taksne obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje. Ravno za to taksno obveznost pa je sodišče tožnici izdalo nov plačilni nalog.
S trditvami o nevročitvi oziroma o nepravilni vročitvi sodbe je mogoče utemeljevati predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (ob analogni uporabi drugega odstavka 42. člena ZIZ), ne pa tudi predloga za obnovo postopka. Razlog je v tem, da zaradi napake pri vročanju ni mogel začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva in zato odločba ni mogla postati pravnomočna. Obnova postopka je na drugi strani ustrezno pravno sredstvo za odpravo kršitev pravice do izjave, do katerih je prišlo v postopku pred izdajo končne odločbe.
predhodna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – slabo poslovanje – kazalniki likvidnosti – likvidnostne težave
Kazalniki likvidnosti ne kažejo, da bi se dolžnik nahajal v likvidnostnih težavah. Kratkoročni koeficient likvidnosti je namreč v letu 2010 znašal 1,98, v letu 2011 pa se je povečal na 2,3, pri čemer velja, da se podjetje nahaja v likvidnostnih težavah, če je vrednost kratkoročnega koeficienta likvidnosti pod 1,5.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021453
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 169, 169/7, 402, 402/3.
zahteva za preiskavo – odškodovanec kot tožilec – kaznivo dejanje goljufije
Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je jasno, da oškodovanec ne more biti prikrajšan še preden je bil spravljen v zmoto oziroma je ta pogoj za njegovo prikrajšanje.