ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076010
OZ člen 184.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo – smrt stranke – dediči – aktivna legitimacija dedičev – predmet zapuščine
Pravna prednica tožeče stranke je v tožbi uveljavljala plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode. Ker je pravna prednica tožeče stranke po vložitvi tožbe umrla, to pa je bilo pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, je z njeno smrtjo ugasnila pravica terjati odškodnino za nepremoženjsko škodo. Tožbeni zahtevek pokojne za nepremoženjsko škodo zato ni predmet zapuščine. Ker pravica terjati odškodnino za nepremoženjsko škodo ni prešla na dediče, tožniki kot dediči pokojne, nimajo aktivne legitimacije v tem pravdnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021453
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 169, 169/7, 402, 402/3.
zahteva za preiskavo – odškodovanec kot tožilec – kaznivo dejanje goljufije
Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je jasno, da oškodovanec ne more biti prikrajšan še preden je bil spravljen v zmoto oziroma je ta pogoj za njegovo prikrajšanje.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068846
ZOZP člen 7, 21. OZ člen 142, 142/4, 151, 152, 152/4. ZPP člen 8.
regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – odvzem vozila s strani nepooblaščene osebe – odgovornost staršev za otroke – odgovornost imetnika nevarne stvari – uporaba vozila s strani mladoletnika – dokazna ocena
Ker je v konkretnem primeru dokazni postopek pokazal, da toženka vozila ni prostovoljno izročila v uporabo svojemu mladoletnemu sinu, ni prišlo do kršitve zavarovalne pogodbe, zato je regresni zahtevek zoper njo na tej podlagi neutemeljen.
Ker toženka vozila ni zaupala v uporabo svojemu sinu, ni podana odgovornost imetnika nevarne stvari za škodo, ki nastane od nje. Ker je bilo toženki vozilo brez njene krivde odvzeto na protipraven način, za povzročeno škodo ne odgovarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072990
OZ člen 289, 353.
posojilna pogodba – zastaranje terjatve iz posojilne pogodbe – ugovor zastaranja – dogovor o odlogu vračila posojenega denarja
Pravilen je zaključek, da tožnici ni uspelo dokazati s stopnjo prepričanja, da je obveznost zaradi dogovora toženca (dolžnika) in hčerke (upnice) zapadla v plačilo šele februarja 2005 in ne že konec avgusta oziroma najkasneje oktobra 2004, ko je toženec prejel denar.
pogodba o trgovskem zastopanju – provizija – odpravnina – odpoved pogodbe brez odpovednega roka – razlaga pogodbenih določil – krivdno ravnanje zastopnika – kršitev dolžnosti zvestobe in lojalnosti – načelo vestnosti in poštenja
Že same besedne zveze „se šteje kot odpovedana“ ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za odpoved brez odpovednega roka.
Tožnik se je angažiral pri sklepanju pogodb za druge zavarovalnice, s čimer je kršil dolžnost zvestobe in lojalnosti do tožene stranke. Takšno njegovo ravnanje predstavlja kršitev petega odstavka 807. člena OZ, 814. člena OZ in določb 2. člena pogodbe, kar dodatno utrjuje pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da tožnik ni upravičen do vtoževane odpravnine.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem – neznatna vrednost premoženja
Razpolaganje s premoženjem neznatne vrednosti, ne glede na to, ali je bilo odplačno ali neodplačno, ne more biti ovira za odpust obveznosti.
Sodišče prve stopnje je iz ugotovitve, da je bila vrednost poslovnega deleža, ki ga je dolžnik odtujil, 331,35 EUR, zmotno sklepalo, da je ta vrednost neznatna in da zaradi neodplačnega prenosa poslovnega deleža dolžnik ni v ničemer oškodoval upnikov.
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožniku breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ni potrebno.
OZ člen 626, 626/1, 633, 633/1, 635, 635/1, 639, 639, 639/1, 639/3, 641.
podjemna pogodba – pravila posla – stvarna napaka – nepravilna izpolnitev – ugovor neizpolnitve – prevzem dela
Čeprav tožnica toženke ni pozvala, da posel prevzame, je kljub temu potrebno šteti, da je z uporabo prostorov, v katerih so bila dela opravljena, toženka delo, četudi z napakami, prevzela.
nujna pot – določitev nujne poti – dovolitev nujne poti
Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si nasproti stojita dva interesa, in sicer na eni strani interes lastnika tiste nepremičnine, ki nima potne povezave z javno cesto, na drugi strani pa interes lastnika tiste nepremičnine, prek katere naj bi nujna pot potekala. Prvemu se z ustanovitvijo nujne poti omogoči redna raba nepremičnine, drugemu pa ustanovljena pot povzroča motnje in omejevanja.
pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – upoštevanje prepoznih trditev – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobrovernost
Trditve, ki niso bile podane na prvem naroku za glavno obravnavo, temveč na kasnejšem naroku, so bile podane prepozno in jih sodišče ne bi smelo upoštevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076016
ZPP člen 319, 329. OZ člen 9.
pogodba o finančnem leasingu – podpis pogodbe o finančnem leasingu – zmota – izpolnitev pogodbenih obveznosti – krajevna pristojnost
Tožena stranka razen navedb in lastne izpovedbe, ki jo je med postopkom nekajkrat spremenila, ni predložila nobenega relevantnega dokaza, iz katerega bi sledilo, da je bila pogodba o finančnem leasingu podpisana v zmoti, oziroma, da je toženi sploh ni podpisal, niti da potrdila o prevzemu vozila ni podpisal, oziroma, da je bil ob podpisu tega potrdila zaveden v zmoto.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5, 301. ZPP člen 181, 181/2, 343, 343/1, 343/4.
pravni interes za pritožbo upnika stečajnega dolžnika – dopustnost pritožbe - zavrženje pritožbe – prenehanje terjatve v pritožbenem postopku
Da bi tožeča stranka kot upnica stečajnega dolžnika ohranila pravni interes, da se ugotovi obstoj njene terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika, s tem pa tudi pravni interes, da pritožbeno sodišče meritorno odloči o njeni pritožbi, bi morala terjatev, ki jo uveljavlja v pravdi, v zakonskem roku treh mesecev od začetka stečajnega postopka prijaviti v stečajnem postopku.
predhodna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve – slabo poslovanje – kazalniki likvidnosti – likvidnostne težave
Kazalniki likvidnosti ne kažejo, da bi se dolžnik nahajal v likvidnostnih težavah. Kratkoročni koeficient likvidnosti je namreč v letu 2010 znašal 1,98, v letu 2011 pa se je povečal na 2,3, pri čemer velja, da se podjetje nahaja v likvidnostnih težavah, če je vrednost kratkoročnega koeficienta likvidnosti pod 1,5.
Negativne ugotovitvene tožbe ne vloži tisti, ki bi želeno pravno varstvo lahko dosegel z dajatveno tožbo, ampak njegov dolžnik. Kljub zapadlosti zahtevka je zanj negativna ugotovitvena tožba še vedno edino sredstvo, s katerim lahko doseže želeno pravno varstvo.
Dejstvo, da tožnica v drugi pravdi ugovarja ničnost pogodbene določbe, na kateri toženci v drugi pravdi, v kateri nastopajo kot tožniki, temeljijo svoj zahtevek, ji ne odvzema pravnega interesa, da s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti te pogodbene določbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068878
ZD člen 142, 142/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – omejitev odgovornosti dediča – vrednost podedovanega premoženja – uveljavljanje ugovora prenehanja obveznosti v pravdi – zapis pogoja v izreku sodbe
Dedičeva odgovornost ne preneha že z ugotovitvijo, da vrednost zapustnikovih obveznosti presega vrednost podedovanega premoženja. Prav tako njegova obveznost ne preneha že s tem, ko je do določene višine obsojen na plačilo. Odgovornost tožene stranke bo prenehala, ko bo dejansko poplačala upnike do višine podedovanega premoženja. Pri poplačilu ima prednost tisti upnik, ki bo prvi dosegel dejansko plačilo, ne pa tisti, ki prvi doseže obsodilno sodbo za plačilo.
Pravna teorija in tudi sodna praksa napotujeta na zapis pridržka oziroma pogoja, da je dedič (tožena stranka) dolžan izpolniti obveznost le v mejah omejene odgovornosti za dolgove zapustnika, v izrek sodbe, v položaju, ko dedič ugovarja, da njegove odgovornosti ni več, hkrati pa ob zaključku glavne obravnave ni mogoče ugotoviti, koliko je še razpoložljive zapuščine (ker je npr. hkrati v teku več izvršb), ko je torej praktično nemogoče določno razčistiti meje odgovornosti že v pravdnem postopku.
neupravičena obogatitev – predpostavke – povrnitev stroškov za vzdrževanje vodovoda
Glede na ugotovitve, (1) da je tožnica s plačilom stroškov vzdrževanja imela izdatek, ki predstavlja prikrajšanje v njenem premoženju, (2) da je zaradi tega izdatka nastala korist za toženca, tj. možnost uporabe vode iz zajetja Izvir, ki jo je tudi izkoristil, (3) da za ta prehod premoženjske koristi ni obstajala pravna podlaga (tožnica ni bila na drugi podlagi upravičena do povrnitve stroškov) in (4) da tožnica ni privolila v opisano prikrajšanje (tožnica je želela doseči dogovor s tožencem, sprejela je sklep o načinu zaračunavanja stroškov uporabnikom, tožencu je letno izstavljala račune za povrnitev stroškov), je podlaga terjatve, katere plačilo tožnica uveljavlja v tej pravdi, podana.
Toženka ni podala konkretnih in obrazloženih ugovornih navedb, ki bi vzbudile dvom, da je višina vtoževane terjatve glede na (ustrezno jasna) pogodbena izhodišča za njihovo določitev kakorkoli napačna. Sestavljenost vtoževane terjatve (tako glavnice kot stranskih terjatev – obresti in stroškov) je jasno razvidna iz predloženih listin. Ker je moč sestavo vtoževane terjatve iz obeh listin relativno preprosto razbrati, ni bilo potrebe, da tožnica vsako od teh postavk »prenese« v posebne trditve, saj toženka pri obravnavanju le-teh ni bila prav v ničemer onemogočena.
meje preizkusa sodbe prve stopnje – navedba pritožbenih razlogov – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo – ustavitev postopka – umik dela tožbenega zahtevka
Postopek je bil zaradi umika dela tožbenega zahtevka tožeče stranke deloma ustavljen, kar je v korist pritožnice - tožene stranke, zato ne obstaja njen pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka.
S trditvami o nevročitvi oziroma o nepravilni vročitvi sodbe je mogoče utemeljevati predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (ob analogni uporabi drugega odstavka 42. člena ZIZ), ne pa tudi predloga za obnovo postopka. Razlog je v tem, da zaradi napake pri vročanju ni mogel začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva in zato odločba ni mogla postati pravnomočna. Obnova postopka je na drugi strani ustrezno pravno sredstvo za odpravo kršitev pravice do izjave, do katerih je prišlo v postopku pred izdajo končne odločbe.