OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068878
ZD člen 142, 142/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – omejitev odgovornosti dediča – vrednost podedovanega premoženja – uveljavljanje ugovora prenehanja obveznosti v pravdi – zapis pogoja v izreku sodbe
Dedičeva odgovornost ne preneha že z ugotovitvijo, da vrednost zapustnikovih obveznosti presega vrednost podedovanega premoženja. Prav tako njegova obveznost ne preneha že s tem, ko je do določene višine obsojen na plačilo. Odgovornost tožene stranke bo prenehala, ko bo dejansko poplačala upnike do višine podedovanega premoženja. Pri poplačilu ima prednost tisti upnik, ki bo prvi dosegel dejansko plačilo, ne pa tisti, ki prvi doseže obsodilno sodbo za plačilo.
Pravna teorija in tudi sodna praksa napotujeta na zapis pridržka oziroma pogoja, da je dedič (tožena stranka) dolžan izpolniti obveznost le v mejah omejene odgovornosti za dolgove zapustnika, v izrek sodbe, v položaju, ko dedič ugovarja, da njegove odgovornosti ni več, hkrati pa ob zaključku glavne obravnave ni mogoče ugotoviti, koliko je še razpoložljive zapuščine (ker je npr. hkrati v teku več izvršb), ko je torej praktično nemogoče določno razčistiti meje odgovornosti že v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077735
OZ člen 111, 111/5, 120, 120/1, 120/3. ZPP člen 324, 324/3.
splošni pogoji poslovanja – seznanitev s splošnimi pogoji poslovanja – elektronsko poslovanje – opozorilna dolžnost – odločitev o pobotnem ugovoru
Dejstvo, da so splošni pogoji poslovanja tožene stranke objavljeni na njeni spletni strani, ne zadošča za zaključek, da so bili le-ti tožeči stranki znani oziroma bi ji morali biti znani, četudi je tožeča stranka za toženo stranko izvedela preko interneta. Pogodba med pravdnima strankama namreč ni bila sklenjena v okviru elektronskega poslovanja tožene stranke na trgu. Zato se je prvostopenjsko sodišče pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožena stranka opozorila tožečo stranko na splošne pogoje.
pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča – večstanovanjska stavba – enostanovanjska stavba – stavbe, zgrajene pred letom 2003 – upravičena oseba – zemljiškoknjižni lastnik – predlagatelj postopka
Postopek po 30. členu ZVEtL je namenjen prav čim bolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imetnikov pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa (zlasti ZLNDL). Pravica uporabe se je pridobivala ne glede na to, ali je šlo za enostanovanjsko stavbo ali za stavbo z več posameznimi deli, zato tudi sedaj ni razumnega razloga, da lastniki enostanovanjskih stavb, zgrajenih pred 1. 1. 2003, ne bi imeli pravice do poenostavljenega postopka po ZVEtL, kot jo imajo pridobitelji posameznih delov stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003.
Novela ZVEtL-A je razširila krog upravičenih oseb, ki lahko zahtevajo postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po 30. členu ZVEtL, med drugim tudi na lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Zakonodajalec je torej dal pravico predlagati postopek za določitev pripadajočega zemljišča izrecno tudi zemljiškoknjižnemu lastniku, (ki npr. postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ne more predlagati), kar kaže na to, da je želel, da se uporaba poenostavljenega postopka za odpravo neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem po 30. členu ZVEtL omogoči najširšemu možnemu krogu upravičencev.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem – neznatna vrednost premoženja
Razpolaganje s premoženjem neznatne vrednosti, ne glede na to, ali je bilo odplačno ali neodplačno, ne more biti ovira za odpust obveznosti.
Sodišče prve stopnje je iz ugotovitve, da je bila vrednost poslovnega deleža, ki ga je dolžnik odtujil, 331,35 EUR, zmotno sklepalo, da je ta vrednost neznatna in da zaradi neodplačnega prenosa poslovnega deleža dolžnik ni v ničemer oškodoval upnikov.
potni stroški pooblaščenke – pravica do svobodne izbire odvetnika – varstvo pred nastajanjem nepotrebnih stroškov – priznani stroški predpravdnega zahtevka
Iz ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave in pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave sicer res izhaja pravica do svobodne izbire odvetnika, vendar pa pri opredelitvi vsebine procesnih jamstev ni mogoče upoštevati le položaja ene stranke, pač pa tudi zagotoviti ustrezno ravnovesje s položajem nasprotne stranke. Med upravičenimi pričakovanji strank v postopku je tudi varstvo pred nastajanjem nepotrebnih stroškov. Sodišče mora pri odločanju o priglašenih potnih stroških pooblaščenca in odsotnosti iz pisarne v vsakem primeru skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov naloži v plačilo nasprotni stranki.
Za uspešno izpodbijanje je pomembno, da je bil stečajni dolžnik v času izpodbijanega pravnega dejanja insolventen. Če to stanje ne obstaja, se ga tudi upnik ne more zavedati.
Tako pri asignaciji kot pri verižni kompenzaciji gre za običajen način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot je bil pravni posel med pravdnima strankama. Še posebej je to postal običajen način izpolnitve v zaostrenih razmerah poslovanja.
ZP-1 člen 58, 58/1, 63, 63/2, 64. ZUP člen 87, 87/4.
hitri postopek – odločba o prekršku – rok za vložitev zahteve za sodno varstvo – smiselna uporaba ZUP – vročanje – sodne počitnice
Ker se v hitrem postopku glede vročanja pisanj in rokov uporabljajo določila ZUP, sodne počitnice ne vplivajo na potek rokov, ko odloča v postopku o prekršku prekrškovni organ.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066028
ZP-1 člen 22, 22/3, 52, 52/2, 52/2-6, 202č, 202č/1.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – plačilni nalog izdan v postopku o prekršku zaradi dveh ali več prekrškov
Podlaga za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je lahko (poleg sodbe o prekršku) tudi plačilni nalog izdan v postopku o prekršku zaradi dveh ali več prekrškov, s katerim je bila izrečena enotna stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
poškodba invalida med prečkanjem ceste - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - primerna odškodnina - nevšečnosti med zdravljenjem - podvajanje odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - objektivna pogojenost odškodnin - tek zakonskih zamudnih obresti - priznanje stroškov glede na uspeh v pravdi
Ni sporno, da je bil tožnik že pred nezgodo invalid, vendar se je zdravstveno stanje tožnika, ki je že pred nezgodo zaradi osnovne bolezni (mišične distrofije) trpel duševne bolečine, po nezgodi poslabšalo. Ugotovljene specifične okoliščine pri tožniku ter presoja z upoštevanjem načela objektivne pogojenosti odškodnin utemeljujejo odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višjem znesku. Sama numerična ocena zmanjšanja aktivnosti s strani izvedenk pri tem ni kriterij, ki bi bil odločilen za presojo. Za presojo je bistveno, za kakšne težave oz. omejitve gre pri tožniku zaradi trajnih posledic nezgode.
STEČAJNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077712
ZFPPIPP člen 19, 46, 225, 271, 271/1, 272/1-1, 272/1-2, 272, 272/1, 272/2, 272/2, 272/3, 279, 279/1. OZ člen 631.
izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o konzorciju – odstop terjatve – verižna kompenzacija – tehnika plačila – zmanjšanje stečajne mase – načelo enakega obravnavanja upnikov
Pogodba o konzorciju v nasprotju s podizvajalsko pogodbo vzpostavi direkten odnos med naročnikom in posameznimi člani (partnerji) konzorcija. Odstop terjatve (oz. verižna kompenzacija) sam zase ni vzpostavil novega razmerja med tožečo stranko in toženo stranko ter naročnikom. Tožena stranka je dobila delež plačila, ki je že pred tem pripadal neposredno njej. Zato v konkretnem primeru z izpodbijanimi pravnimi dejanji ni prišlo do zmanjšanja stečajne mase.
Po določbi 5. točke prvega odstavka 16. člena AUVB 95 so iz zavarovanja izključene nezgode, ki se zgodijo pri poskusu ali storitvi kaznivega dejanja s strani zavarovanca. Izhajajoč iz navedene določbe ne izhaja, da so iz zavarovanja izključene nezgode, katere zavarovanec utrpi pri storitvi le naklepnega kaznivega dejanja, kot navaja pritožba. Do takega zaključka tudi ni mogoče priti na podlagi splošne določbe 6. člena AUVB 95, ki določa, da je nezgoda od volje zavarovanca neodvisen dogodek, ki deluje nenadno, mehansko ali kemično od zunaj na njegovo telo in ima za posledico telesno poškodbo ali smrt. Povzročitev prometne nesreče po krivdi zavarovanca namreč ne predstavlja nezgode, ki je od volje zavarovanca neodvisna. Nasprotno, povzročitev prometne nesreče vsebuje tudi voljni element – malomarnost zavarovanca, zaradi katere je opustil dolžno ravnanje v javnem prometu in povzročil prometno nesrečo.
OZ člen 346, 355, 355/1. ZArbit člen 50. ZPP/1977 člen 236, 236a, 236a/4, 236a/5, 339, 339/2, 339/2-8.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - izterjava obratovalnih stroškov - skupnost etažnih lastnikov - dogovor o arbitraži - časovna veljavnost Zarbit - zastaranje
Dogovor o arbitraži je bil tako sklenjen dne 10. 10. 1994, torej v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP/1977 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami), in ne Zakona o arbitraži (v nadaljevanju ZArbit), ki je začel veljati šele 9. 8. 2008. Na podlagi 50. člena ZArbit se veljavnost arbitražnih sporazumov, sklenjenih pred njegovo uveljavitvijo, presoja po doslej veljavnih predpisih. Postopki, ki potekajo pred sodiščem na dan uveljavitve tega zakona, se nadaljujejo po doslej veljavnih predpisih. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZPP iz leta 1990 (ZPP 27/1990) je dodal 469.a člen, ki je imel takšno določbo: "Spore brez mednarodnega elementa o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, lahko stranke predložijo stalnim razsodiščem pri gospodarskih zbornicah in drugih z zakonom določenih organizacijah, če zakon ne določa, da odločajo o posameznih vrstah sporov izključno druga sodišča. Pristojnost razsodišč v drugih primerih se sme določiti samo z zakonom".
Domneva po 1. točki 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP temelji na predpostavki, da je nenadna sprememba načina izpolnitve tisti znak, ki bi upnika moral opozoriti na insolventnost.
Asignacija je po poslovnih običajih običajen način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot je bil pravni posel med pravdnima strankama. Še posebej je to postal običajen način izpolnitve v zaostrenih razmerah poslovanja. Ne drži, da zakon določa, da je pomembna le poslovna praksa in običaji med pravdnima strankama, saj zakon v 1. točki 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP česa takega ne določa, kar pove že jezikovna razlaga te določbe („ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom“), pri čemer uzance tako ali tako ne morejo obstajati le med dvema subjektoma.
Take spremembe, ko je račun nekaj časa blokiran, nato pa spet ne, še ne kažejo na insolventnost, kažejo zgolj na začasne težave, ne pa na trajnejšo nelikvidnost.
poziv na dopolnitev tožbe – vsebina poziva – prekluzija – pravočasnost predložitve dokaza
Poziv stranki, naj se v določenem roku izjavi o določenih dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge, mora biti konkretiziran in usmerjen, da bi lahko zaradi neupoštevanja v njem danega roka nastopila prekluzija.
ZST člen 26. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 18, 18/3, 34, 34a, 35, 39. ZST-1A člen 42, 42/1.
ugovor zoper plačilni nalog – vštevanje taks – taksa za ponovno pritožbo
ZST-1 v tretjem odstavku 18. člena določa, da se v primeru ko višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča (obravnavani primer), taksa, plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji, všteje v takso za novi postopek na nižji stopnji. Resda je tožnik plačal sodno takso za prvo pritožbo, vendar se v skladu s citiranim členom všteva zgolj sodna taksa za postopek na nižji stopnji, ne pa tudi taksa za (ponovno vloženo) pravno sredstvo.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/1.
premestitev javnega uslužbenca – premestitev – pogoji za premestitev - premestitev zaradi delovnih potreb - postopek premestitve zaradi delovnih potreb – obrazložitev sklepa o premestitvi
ZJU v 1. odstavku 147. člena določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Zaradi delovnih potreb se po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Postopek premestitve zaradi delovnih potreb se skladno s 1. odstavkom 150. člena ZJU opravi s sklepom o premestitvi, če javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša. Predstojnik organa ima sicer pravico, da delavce, glede na potrebe organa premešča z enega na drugo delovno mesto, vendar ta pravica ni neomejena. Spoštovati je potrebno pogoje, ki jih določa zakon in v primeru spora dokazati, da ji je bila premestitev res potrebna zaradi zagotovitve učinkovitosti in smotrnosti dela organa. Predstojnik bi v izpodbijanem sklepu moral jasno obrazložiti razloge, ki so ga vodili k odločitvi, da tožnico v skladu s 3. točko 1. odstavka 149. člena ZJU, zaradi delovnih potreb, premesti na drugo delovno mesto.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/1.
premestitev javnega uslužbenca – premestitev – pogoji za premestitev - premestitev zaradi delovnih potreb - postopek premestitve zaradi delovnih potreb – obrazložitev sklepa o premstitvi
ZJU v prvem odstavku 147. člena določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Zaradi delovnih potreb se po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Postopek premestitve zaradi delovnih potreb se skladno s prvim odstavkom 150. člena ZJU opravi s sklepom o premestitvi, če javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša. Predstojnik organa ima sicer pravico, da delavce, glede na potrebe organa premešča z enega na drugo delovno mesto, vendar ta pravica ni neomejena. Spoštovati je potrebno pogoje, ki jih določa zakon in v primeru spora dokazati, da ji je bila premestitev res potrebna zaradi zagotovitve učinkovitosti in smotrnosti dela organa. Predstojnik bi v izpodbijanem sklepu moral jasno obrazložiti razloge, ki so ga vodili k odločitvi, da tožnico v skladu s 3. točko prvega odstavka 149. člena, zaradi delovnih potreb, premesti na drugo delovno mesto. Kar je navedla tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne zadošča za ugotovitev, da je podan zakonit razlog premestitve v smislu določb 147. do 152. a člena ZJU.