redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica ni imela ustrezne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta skrbnik skladnosti poslovanja, zato ji tožena stranka tega delovnega mesta v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna ponuditi.
Sporna škoda je nastala med trajanjem prevoza, na prikolici, ki je bila kot prevozno sredstvo navedena na mednarodnem tovornem listu. Okoliščina, ali je bila prikolica v trenutku nastanka škode fizično pripeta na vlečno vozilo ali ne, zato ni odločilna. Z zavarovalno pogodbo je bila krita tudi vtoževana škoda.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 38. ZPIZ-1 člen 36.
sorazmerni del starostne pokojnine – sporazum s Srbijo – ponovna odmera pokojnin
Tožniku je bila v Srbiji priznana pravica do pokojnine na podlagi srbske in slovenske pokojninske dobe, zato je srbski nosilec tožencu v skladu z 38. členom Sporazuma s Srbijo posredoval zahtevek za ponovno odmero pokojnine. Pogojev za priznanje samostojne starostne pokojnine iz 36. člena ZPIZ-1 tožnik ne izpolnjuje, s seštevanjem obeh dob pa je izpolnil pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. To pravico ima od prvega naslednjega dne po mesecu, v katerem je srbski nosilec zavarovanja začel postopek za ponovno odmero pokojnine, to je od 1. 12. 2010 dalje, ne pa že od leta 1996, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
Iz vseh izvedeniških mnenj in izvidov lečečih zdravnikov izhaja, da je tožnik sposoben opravljati lažje in srednje težko delo v polnem delovnem času ob določenih omejitvah. Tožnikovo zdravstveno stanje zato ni takšno, da bi ga bilo potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti, niti pri tožniku ni podana II. kategorija invalidnosti in ne bi bil ob tem zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 25, 33, 33/3, 258. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – I. kategorija invalidnosti – samozaposleni
Čeprav je bil tožnik v spornem obdobju vpisan v register kot edini družbenik in direktor družbe in ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ga je toženec neutemeljeno za nazaj vključil v zavarovanje kot družbenika in direktorja na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1. Pri tožniku je ugotovljena I. kategorija invalidnosti od 8. 10. 2009 dalje, zaradi katere za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 ni podlage.
URS člen 14. ZPIZ-1 člen 36, 50, 74, 75, 75/1, 76, 398, 409.
odmera invalidske pokojnine – prišteta doba – pokojninska doba
Višina invalidske pokojnine v primeru, če je invalidnost posledica bolezni (kot je to pri tožnici), ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Izjema je le, če dejanska pokojninska doba pri ženskah presega 38 let pokojninske dobe. Ker pokojninska doba, ki jo je dosegla tožnica, ne presega 38 let, invalidska pokojnina ne more preseči zneska, kot bi šel tožnici v primeru, če bi bila njena invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Odmerni odstotek za odmero invalidske pokojnine zaradi invalidnosti, nastale kot posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, v letu 2009 znaša 80 %, zato tožnica neutemeljeno uveljavlja odmero invalidske pokojnine v višjem odmernem odstotku.
prodajna pogodba – jamčevanje za napake - stvarna napaka - manjša površina nepremičnine - neupravičena pridobitev - domneva o popolnosti listine – sklepčnost tožbe
Tožeča stranka je kupnino plačala toženi stranki na podlagi veljavne prodajne pogodbe, katere ni izpodbila. Zato vtoževano „vračilo previsoke kupnine“ glede na predmet prodaje ne more prestavljati okoriščenja tožene in prikrajšanja tožeče stranke upoštevajoč, da je bil temelj za izplačilo kupnine podan. V primeru izročitve nepremičnine manjše površine gre za stvarno napako, ki se odraža v obliki manjkajočih lastnosti, katere so bile izrecno dogovorjene. Za uspešno uveljavitev zahtevka na znižanje kupnine in ohranitev pravic pa bi morala tožeča stranka pravočasno ter pravilno obvestiti toženo stranko kot prodajalca o ugotovljenih stvarnih napakah.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 383. ZBPP člen 11, 11/1, 24, 24/1, 24/1-1.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - zavrženje predloga – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z odločitvijo o začetku postopka osebnega stečaja sodišče ne more čakati.
Če bo dolžnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodeno, bo kljub sedaj izpodbijani odločitvi prvostopenjskega sodišča lahko vložil nov predlog za začetek postopka osebnega stečaja.
Tožbo nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik v izvršilnem postopku vloži le iz razlogov, iz katerih je mogoč ugovor zoper sklep o izvršbi in kadar so v zvezi s takim ugovorom sporna dejstva. Kolikor pritožnika očitata sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do ugovorov glede zamudnih obresti, je pritožba neutemeljena, saj ne gre za spor o dejstvih, poleg tega se ti ugovori niti ne nanašajo na samo terjatev, ki je predmet izvršbe, in zato ne morejo biti razlog za nedopustnost izvršbe. Predmet pravde zaradi nedopustnosti izvršbe je v zvezi s tožbenimi navedbami lahko le vprašanje, ali je izvršilni naslov že izvršljiv.
premoženjska razmerja med zunajzakonskimi partnerji – civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku – skupno premoženje – denarni zahtevek
Dajatveni zahtevek oziroma zahtevki v pravdnem postopku, ki merijo na neposredno civilno delitev skupnega premoženja, ustvarjenega v času trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank, so izjema, ki predpostavlja obstoj posebnih okoliščin.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež – zdravstveno stanje
Iz medicinske dokumentacije ne izhaja takšno zdravstveno stanje, da tožnica svojega dela astrologinje v astrološki posvetovalnici ne bi mogla opravljati v skrajšanem delovnem času po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato je tožbeni zahtevek, da se ji prizna bolniški stalež neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSC0003284
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/5.
prijava terjatve v stečajnem postopku – prenehanje terjatve – materialni prekluzivni rok
Tožeča stranka kot upnica v zakonskem roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka zoper toženo stranko (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP - materialni prekluzivni rok) svoje denarne terjatve ni prijavila, zato je na podlagi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP njena terjatev do tožene stranke, sedaj stečajne dolžnice, prenehala obstajati. Gre za prenehanje materialnopravnega upravičenja tožeče stranke (oziroma z drugimi besedami: stvarne legitimacije stranke več ni, ker je prenehala ipso iure).
Po določbi 189. člena ZPP (obstoj pravde) začne pravda teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Po tretjem odstavku 189. člena ZPP se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama, dokler pravda teče. Če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže. V skladu s četrtim odstavkom 189. člena ZPP sodišče ves čas med postopkom po uradni dolžnosti pazi, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. Prvi pogoj za upoštevanje litispendence je istovetnost pravdnih strank. Teorija poudarja, da ni bistveno, da sta stranki tudi v istih procesnih položajih. Glede pogoja istovetnosti pravdnih strank je treba upoštevati primere razširjenih subjektivnih mej pravnomočnosti. Drugi pogoj za upoštevanje litispendence pa je istovetnost tožbenega zahtevka. Identiteta zahtevka se presoja po čisti procesni teoriji le glede na tožbeni predlog, v skladu z ekvivalenčno teorijo, ki je uveljavljena v sodni praksi, pa je poleg tožbenega predloga upošteven tudi dejanski tožbeni temelj (historični dogodek).
Litispendenca je podana tudi v primeru, ko zahtevka sicer nista enaka, sta pa medsebojno izključujoča. Za takšna zahtevka gre v situaciji, ko ugoditev prvemu zahtevku avtomatično pomeni, da drugi zahtevek ni utemeljen in obratno. Torej, ko zavrnitev prvega zahtevka avtomatično pomeni, da je utemeljen drugi zahtevek.
Ni litispendence oziroma ni identitete tožbenega zahtevka, če delavec z eno tožbo zahteva ugotovitev, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa z drugo tožbo zahteva ugotovitev, da je delavcu delovno razmerje prenehalo zaradi izredne odpovedi. Sta pa obe tožbi nedopustni, ker nista predvideni niti v ZPP niti v ZDSS-1.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077711
ZPP člen 105a, 105a/3,117, 117/4. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1.
začasna odredba – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin – nastanek neznatne škode – ustrezno sredstvo zavarovanja – vrnitev v prejšnje stanje – oprava zamujenega dejanja – predlog za obročno plačilo sodne takse – pravočasnost predloga – domneva umika pritožbe
Začasna odredba ne predstavlja prekomernega sredstva zavarovanja, saj sta bili nepremičnini tožene stranke predhodno že obremenjeni z maksimalno hipoteko, ki daje drugemu upniku prednostno poplačilno pravico.
Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje. To dejanje pa bi lahko bilo edino plačilo sodne takse za pritožbo. Predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo je tožena stranka namreč vložila prepozno, zato to ni tisto dejanje, ki bi lahko ustrezalo pojmu zamujenega dejanja.
ZPP člen 76, 76/1. ZFPPIPP člen 441. ZPUOOD člen 18.
pravna oseba - izbris iz sodnega registra
Z izbrisom iz sodnega registra je tožena stranka prenehala (441. člen ZFPPIPP) ter izgubila status pravne osebe in s tem tudi status pravdne stranke (prvi odstavek 76. člena ZPP).
Direktiva Sveta 77/187 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov določa, da je mogoče v javnem sektorju pravice urediti drugače, torej tudi z znižanjem nekaterih pravic, v konkretnem primeru plače. Direktiva 2011/23/ES z dne 12. 3. 2001 pa v členu 1(c) določa, da upravna reorganizacija organov oblasti ali prenos upravnih funkcij med organi oblasti ne predstavlja prenosa v smislu te direktive. Glede na to, da je mogoče prehod šteti za prenos upravnih funkcij med organi oblasti, saj oba organa odločata v upravnih zadevah, je dopustno pravice določiti drugače kot po 73. členu ZDR, ki načeloma velja za prehode med zasebnimi gospodarskimi subjekti.
vpogled v drug spis - dokazni predlog - substanciranost dokaznega predloga - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Tožena stranka ni niti navedla, katero listino naj sodišče prve stopnje v drugem spisu vpogleda in katero (konkretizirano) trditev s tem dokazuje, zato opisanemu standardu obrazloženosti dokaznega predloga ni zadostila.