KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
Direktiva Sveta 77/187 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov določa, da je mogoče v javnem sektorju pravice urediti drugače, torej tudi z znižanjem nekaterih pravic, v konkretnem primeru plače. Direktiva 2011/23/ES z dne 12. 3. 2001 pa v členu 1(c) določa, da upravna reorganizacija organov oblasti ali prenos upravnih funkcij med organi oblasti ne predstavlja prenosa v smislu te direktive. Glede na to, da je mogoče prehod šteti za prenos upravnih funkcij med organi oblasti, saj oba organa odločata v upravnih zadevah, je dopustno pravice določiti drugače kot po 73. členu ZDR, ki načeloma velja za prehode med zasebnimi gospodarskimi subjekti.
premoženjska razmerja med zunajzakonskimi partnerji – civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku – skupno premoženje – denarni zahtevek
Dajatveni zahtevek oziroma zahtevki v pravdnem postopku, ki merijo na neposredno civilno delitev skupnega premoženja, ustvarjenega v času trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank, so izjema, ki predpostavlja obstoj posebnih okoliščin.
prodajna pogodba – jamčevanje za napake - stvarna napaka - manjša površina nepremičnine - neupravičena pridobitev - domneva o popolnosti listine – sklepčnost tožbe
Tožeča stranka je kupnino plačala toženi stranki na podlagi veljavne prodajne pogodbe, katere ni izpodbila. Zato vtoževano „vračilo previsoke kupnine“ glede na predmet prodaje ne more prestavljati okoriščenja tožene in prikrajšanja tožeče stranke upoštevajoč, da je bil temelj za izplačilo kupnine podan. V primeru izročitve nepremičnine manjše površine gre za stvarno napako, ki se odraža v obliki manjkajočih lastnosti, katere so bile izrecno dogovorjene. Za uspešno uveljavitev zahtevka na znižanje kupnine in ohranitev pravic pa bi morala tožeča stranka pravočasno ter pravilno obvestiti toženo stranko kot prodajalca o ugotovljenih stvarnih napakah.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, kot ga poda delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak samo presodi, ali ima očitana kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti znake katerega kaznivega dejanja.
Prvo tožena stranka se posledic opustitve pojasnilne obveznosti ne more razbremeniti zgolj s sklicevanjem, da je delo izvršila skladno s pogodbo. O nujnosti rednega vzdrževanja bi bilo treba uporabnika (tožečo stranko) obvestiti predvsem glede na dejstvo, da se vse napake niso javljale avtomatsko, čeprav so navodila to zagotavljala. Prvo tožena stranka bi bila, kot profesionalna oseba glede na svojo pojasnilno dolžnost, dolžna posredovati natančnejše informacije v zvezi z uporabo, vzdrževanjem in nadzorom delovanja alarmnega sistema, da bi lahko nadzor nad tehničnim delom varovanja opravljala tožeča stranka sama, oziroma tožeči stranki ponuditi ali jo obvestiti o možnosti sklenitve posebne pogodbe za vzdrževanje.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 38. ZPIZ-1 člen 36.
sorazmerni del starostne pokojnine – sporazum s Srbijo – ponovna odmera pokojnin
Tožniku je bila v Srbiji priznana pravica do pokojnine na podlagi srbske in slovenske pokojninske dobe, zato je srbski nosilec tožencu v skladu z 38. členom Sporazuma s Srbijo posredoval zahtevek za ponovno odmero pokojnine. Pogojev za priznanje samostojne starostne pokojnine iz 36. člena ZPIZ-1 tožnik ne izpolnjuje, s seštevanjem obeh dob pa je izpolnil pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. To pravico ima od prvega naslednjega dne po mesecu, v katerem je srbski nosilec zavarovanja začel postopek za ponovno odmero pokojnine, to je od 1. 12. 2010 dalje, ne pa že od leta 1996, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077711
ZPP člen 105a, 105a/3,117, 117/4. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1.
začasna odredba – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin – nastanek neznatne škode – ustrezno sredstvo zavarovanja – vrnitev v prejšnje stanje – oprava zamujenega dejanja – predlog za obročno plačilo sodne takse – pravočasnost predloga – domneva umika pritožbe
Začasna odredba ne predstavlja prekomernega sredstva zavarovanja, saj sta bili nepremičnini tožene stranke predhodno že obremenjeni z maksimalno hipoteko, ki daje drugemu upniku prednostno poplačilno pravico.
Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje. To dejanje pa bi lahko bilo edino plačilo sodne takse za pritožbo. Predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo je tožena stranka namreč vložila prepozno, zato to ni tisto dejanje, ki bi lahko ustrezalo pojmu zamujenega dejanja.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
Tožbo nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik v izvršilnem postopku vloži le iz razlogov, iz katerih je mogoč ugovor zoper sklep o izvršbi in kadar so v zvezi s takim ugovorom sporna dejstva. Kolikor pritožnika očitata sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do ugovorov glede zamudnih obresti, je pritožba neutemeljena, saj ne gre za spor o dejstvih, poleg tega se ti ugovori niti ne nanašajo na samo terjatev, ki je predmet izvršbe, in zato ne morejo biti razlog za nedopustnost izvršbe. Predmet pravde zaradi nedopustnosti izvršbe je v zvezi s tožbenimi navedbami lahko le vprašanje, ali je izvršilni naslov že izvršljiv.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež – zdravstveno stanje
Iz medicinske dokumentacije ne izhaja takšno zdravstveno stanje, da tožnica svojega dela astrologinje v astrološki posvetovalnici ne bi mogla opravljati v skrajšanem delovnem času po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato je tožbeni zahtevek, da se ji prizna bolniški stalež neutemeljen.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije – izbris iz sodnega registra – družbeniki – pravni nasledniki – aktivna legitimacija – preostalo premoženje
Pritožba je utemeljeno opozorila na sklep edinega družbenika (pritožnika), s katerim je ob odločitvi o prenehanju družbe navedel tudi, da vse premoženje družbe, ki bi ostalo, prevzame ta družbenik. Takšno vsebino sklepa o prenehanju družbe zahteva za delniške družbe 426. člen ZGD-1, ki se v skladu s 522. členom ZGD-1 uporablja tudi za družbe z omejeno odgovornostjo. Čeprav ni ZGD-1 med določbami o prenehanju družb po skrajšanem postopku posebej uredil delitve premoženja ob prenehanju družb, pa že iz zgoraj povzete določbe o obvezni vsebini sklepa o prenehanju izhaja, da se premoženje družb po prenehanju deli. Deli se na takšen način, kot so se družbeniki dogovorili ob sprejemanju sklepa, da družba preneha. Ob drugačnem tolmačenju bi zgoraj navedena določba 426. člena ZGD-1 tudi ne imela smisla.
ZPre-1 člen 17, 17/3, 68, 68/1, 68/2. ZGD-1 člen 384, 385, 386, 387, 388. Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 člen 15, 15/2, 15/2-5.
V primeru izključitve manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju, predstavlja pravično nadomestilo oziroma pošteno ceno, tista cena, s katero je prevzemnik uspel prepričati zadosten delež naslovnikov njegove ponudbe v okviru javnega in transparentnega postopka. Zgolj takšna cena daje manjšinskim delničarjem, ki po 68. členu ZPre-1 nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene denarne odpravnine jamstvo, da je bil njihov ekonomski interes, kot ga zasledujejo ob izključitvi, v zadostni meri zaščiten.
Ob upoštevanju, da izklučitev predstavlja poseg v lastninsko pravico manjšinskih delničarjev, ki je dopusten le ob ustreznem premoženjem ekvivalentu, je potrebno položaje, ko je določena (neizpodbojna) domneva ustreznega nadomestila in ko posledično manjšinski delničarji nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene odpravnine, tolmačiti restriktivno.
Pridobivanje delnic prevzemnika v poprevzemnem obdobju mehanizmov oblikovanja poštene cene ne vsebuje, zato takšnega pridobivanja ni mogoče upoštevati pri ustvarjanju domneve pravične oziroma poštene cene po drugem odstavku 68. člena ZPre-1.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 25, 33, 33/3, 258. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – I. kategorija invalidnosti – samozaposleni
Čeprav je bil tožnik v spornem obdobju vpisan v register kot edini družbenik in direktor družbe in ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ga je toženec neutemeljeno za nazaj vključil v zavarovanje kot družbenika in direktorja na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1. Pri tožniku je ugotovljena I. kategorija invalidnosti od 8. 10. 2009 dalje, zaradi katere za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 ni podlage.
NEPRAVDNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSM0021462
ZGD-1 člen 513. ZPP člen 313, 313/1, 337.
pravica družbenika do informacij in vpogleda – izpolnitveni rok - pogojevanje pravice do vpogleda
Pravica družbenika do informacije in vpogleda je individualna družbenikova pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnem koli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža (kar predlagatelji izkazujejo kot razlog za vpogled), je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene od osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja. Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potrebna pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo. Predlagatelji so zato v obravnavanem primeru do vpogleda, kakršnega predlagajo in jim je bil s predmetno odločbo tudi dovoljen, upravičeni.
Ker toženec ni plačal sodnih taks za pritožbo zoper sodbo o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova štipendij, se šteje, da je pritožbo umaknil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - pravočasnost
V primeru, da je tožnica zamudila rok za uveljavljanje sodnega varstva iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, ki določa, da lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem, je treba njeno tožbo zavreči.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 383. ZBPP člen 11, 11/1, 24, 24/1, 24/1-1.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - zavrženje predloga – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z odločitvijo o začetku postopka osebnega stečaja sodišče ne more čakati.
Če bo dolžnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodeno, bo kljub sedaj izpodbijani odločitvi prvostopenjskega sodišča lahko vložil nov predlog za začetek postopka osebnega stečaja.