Prvo tožena stranka se posledic opustitve pojasnilne obveznosti ne more razbremeniti zgolj s sklicevanjem, da je delo izvršila skladno s pogodbo. O nujnosti rednega vzdrževanja bi bilo treba uporabnika (tožečo stranko) obvestiti predvsem glede na dejstvo, da se vse napake niso javljale avtomatsko, čeprav so navodila to zagotavljala. Prvo tožena stranka bi bila, kot profesionalna oseba glede na svojo pojasnilno dolžnost, dolžna posredovati natančnejše informacije v zvezi z uporabo, vzdrževanjem in nadzorom delovanja alarmnega sistema, da bi lahko nadzor nad tehničnim delom varovanja opravljala tožeča stranka sama, oziroma tožeči stranki ponuditi ali jo obvestiti o možnosti sklenitve posebne pogodbe za vzdrževanje.
ZPIZ-1 člen 110, 110/2. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-3.
družinska pokojnina
Tožničin otrok je prejemal družinsko pokojnino po pokojne možu po določbah ZPIZ, veljavnega do 31. 12. 1999. Ker tožnica ni bila popolnoma nezmožna za delo v času uživanja družinske pokojnine, nima pravice do družinske pokojnine po pokojnem možu, oziroma do tega, da bi to pravico obdržala, dokler je nezmožnost podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSC0003284
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/5.
prijava terjatve v stečajnem postopku – prenehanje terjatve – materialni prekluzivni rok
Tožeča stranka kot upnica v zakonskem roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka zoper toženo stranko (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP - materialni prekluzivni rok) svoje denarne terjatve ni prijavila, zato je na podlagi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP njena terjatev do tožene stranke, sedaj stečajne dolžnice, prenehala obstajati. Gre za prenehanje materialnopravnega upravičenja tožeče stranke (oziroma z drugimi besedami: stvarne legitimacije stranke več ni, ker je prenehala ipso iure).
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 383. ZBPP člen 11, 11/1, 24, 24/1, 24/1-1.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - zavrženje predloga – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z odločitvijo o začetku postopka osebnega stečaja sodišče ne more čakati.
Če bo dolžnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodeno, bo kljub sedaj izpodbijani odločitvi prvostopenjskega sodišča lahko vložil nov predlog za začetek postopka osebnega stečaja.
Iz vseh izvedeniških mnenj in izvidov lečečih zdravnikov izhaja, da je tožnik sposoben opravljati lažje in srednje težko delo v polnem delovnem času ob določenih omejitvah. Tožnikovo zdravstveno stanje zato ni takšno, da bi ga bilo potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti, niti pri tožniku ni podana II. kategorija invalidnosti in ne bi bil ob tem zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
URS člen 14. ZPIZ-1 člen 36, 50, 74, 75, 75/1, 76, 398, 409.
odmera invalidske pokojnine – prišteta doba – pokojninska doba
Višina invalidske pokojnine v primeru, če je invalidnost posledica bolezni (kot je to pri tožnici), ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Izjema je le, če dejanska pokojninska doba pri ženskah presega 38 let pokojninske dobe. Ker pokojninska doba, ki jo je dosegla tožnica, ne presega 38 let, invalidska pokojnina ne more preseči zneska, kot bi šel tožnici v primeru, če bi bila njena invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Odmerni odstotek za odmero invalidske pokojnine zaradi invalidnosti, nastale kot posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, v letu 2009 znaša 80 %, zato tožnica neutemeljeno uveljavlja odmero invalidske pokojnine v višjem odmernem odstotku.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 25, 33, 33/3, 258. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – I. kategorija invalidnosti – samozaposleni
Čeprav je bil tožnik v spornem obdobju vpisan v register kot edini družbenik in direktor družbe in ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ga je toženec neutemeljeno za nazaj vključil v zavarovanje kot družbenika in direktorja na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1. Pri tožniku je ugotovljena I. kategorija invalidnosti od 8. 10. 2009 dalje, zaradi katere za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 ni podlage.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
Po določbi 189. člena ZPP (obstoj pravde) začne pravda teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Po tretjem odstavku 189. člena ZPP se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama, dokler pravda teče. Če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže. V skladu s četrtim odstavkom 189. člena ZPP sodišče ves čas med postopkom po uradni dolžnosti pazi, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. Prvi pogoj za upoštevanje litispendence je istovetnost pravdnih strank. Teorija poudarja, da ni bistveno, da sta stranki tudi v istih procesnih položajih. Glede pogoja istovetnosti pravdnih strank je treba upoštevati primere razširjenih subjektivnih mej pravnomočnosti. Drugi pogoj za upoštevanje litispendence pa je istovetnost tožbenega zahtevka. Identiteta zahtevka se presoja po čisti procesni teoriji le glede na tožbeni predlog, v skladu z ekvivalenčno teorijo, ki je uveljavljena v sodni praksi, pa je poleg tožbenega predloga upošteven tudi dejanski tožbeni temelj (historični dogodek).
Litispendenca je podana tudi v primeru, ko zahtevka sicer nista enaka, sta pa medsebojno izključujoča. Za takšna zahtevka gre v situaciji, ko ugoditev prvemu zahtevku avtomatično pomeni, da drugi zahtevek ni utemeljen in obratno. Torej, ko zavrnitev prvega zahtevka avtomatično pomeni, da je utemeljen drugi zahtevek.
Ni litispendence oziroma ni identitete tožbenega zahtevka, če delavec z eno tožbo zahteva ugotovitev, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa z drugo tožbo zahteva ugotovitev, da je delavcu delovno razmerje prenehalo zaradi izredne odpovedi. Sta pa obe tožbi nedopustni, ker nista predvideni niti v ZPP niti v ZDSS-1.
Ker toženec ni plačal sodnih taks za pritožbo zoper sodbo o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova štipendij, se šteje, da je pritožbo umaknil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Izpodbijana odpoved je nezakonita, saj ni izpolnjen zakonski pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Po tej določbi lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, tožnica pa je toženo stranko po elektronski pošti obvestila, da je na bolniškem staležu.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - pravočasnost
V primeru, da je tožnica zamudila rok za uveljavljanje sodnega varstva iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, ki določa, da lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem, je treba njeno tožbo zavreči.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
ZPre-1 člen 17, 17/3, 68, 68/1, 68/2. ZGD-1 člen 384, 385, 386, 387, 388. Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 člen 15, 15/2, 15/2-5.
V primeru izključitve manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju, predstavlja pravično nadomestilo oziroma pošteno ceno, tista cena, s katero je prevzemnik uspel prepričati zadosten delež naslovnikov njegove ponudbe v okviru javnega in transparentnega postopka. Zgolj takšna cena daje manjšinskim delničarjem, ki po 68. členu ZPre-1 nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene denarne odpravnine jamstvo, da je bil njihov ekonomski interes, kot ga zasledujejo ob izključitvi, v zadostni meri zaščiten.
Ob upoštevanju, da izklučitev predstavlja poseg v lastninsko pravico manjšinskih delničarjev, ki je dopusten le ob ustreznem premoženjem ekvivalentu, je potrebno položaje, ko je določena (neizpodbojna) domneva ustreznega nadomestila in ko posledično manjšinski delničarji nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene odpravnine, tolmačiti restriktivno.
Pridobivanje delnic prevzemnika v poprevzemnem obdobju mehanizmov oblikovanja poštene cene ne vsebuje, zato takšnega pridobivanja ni mogoče upoštevati pri ustvarjanju domneve pravične oziroma poštene cene po drugem odstavku 68. člena ZPre-1.
V skladu z 2. odstavkom 334. člena ZPP stranka lahko umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Pritožbeno sodišče v tej zadevi o pritožbi še ni odločilo, zato je izdalo ugotovitveni sklep o tem, da je tožena stranka umaknila pritožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059903
ZD člen 59, 61. ZPP člen 181.
oporočna sposobnost – izpodbijanje veljavnosti oporoke – ugotovitvena tožba – pravni interes – trditveno in dokazno breme
Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti zapustnik za izjavo poslednje volje razum in voljo. Oporočna sposobnost se domneva, tisti, ki trdi nasprotno, pa mora domnevo izpodbiti.
Ob dejstvu, da tožniki niso trdili, da jim obseg zapuščine ni bil znan, svoj pravni interes za ugotovitveno tožbo pa so izkazovali s tem, da (v podrednem zahtevku) taksativno našteti predmeti v zapuščino ne sodijo, ker so jih poleg oporočiteljice od svojih staršev dedovali tudi njihovi starši (zapustničina brata), je pravilen zaključek , da bi v konkretnem primeru morali tožniki vložiti dajatveni zahtevek na izročitev premičnin proti osebam, ki imajo te premičnine v posesti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena zaradi poskusnega dela, kar ni zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, zato je treba tožničinemu zahtevku za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ugoditi.
Glede na to, da je dedič tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja, za presojo, ali je hči denacionalizacijske upravičenke dedinja po njej tudi glede denacionaliziranega premoženja, ni odločilno, ali je bila živa ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ampak ali je bila živa ob pravnomočnosti prvega sklepa o dedovanju. Če dedič ni več živ ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, dedujejo to premoženje njegovi dediči.
Pisnost najemne pogodbe glede stanovanjske hiše je določena predvsem zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi pogodbe same in njeni vsebini. To pa nista razloga, zaradi katerega bi morala najemna pogodba ostati nična, čeprav je bila izpolnjena.
Za prenehanje najemne pogodbe ne zadošča obstoj odpovednih razlogov, temveč je potrebna tudi odpoved ali tožba.