Prvo tožena stranka se posledic opustitve pojasnilne obveznosti ne more razbremeniti zgolj s sklicevanjem, da je delo izvršila skladno s pogodbo. O nujnosti rednega vzdrževanja bi bilo treba uporabnika (tožečo stranko) obvestiti predvsem glede na dejstvo, da se vse napake niso javljale avtomatsko, čeprav so navodila to zagotavljala. Prvo tožena stranka bi bila, kot profesionalna oseba glede na svojo pojasnilno dolžnost, dolžna posredovati natančnejše informacije v zvezi z uporabo, vzdrževanjem in nadzorom delovanja alarmnega sistema, da bi lahko nadzor nad tehničnim delom varovanja opravljala tožeča stranka sama, oziroma tožeči stranki ponuditi ali jo obvestiti o možnosti sklenitve posebne pogodbe za vzdrževanje.
Tožbo nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik v izvršilnem postopku vloži le iz razlogov, iz katerih je mogoč ugovor zoper sklep o izvršbi in kadar so v zvezi s takim ugovorom sporna dejstva. Kolikor pritožnika očitata sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do ugovorov glede zamudnih obresti, je pritožba neutemeljena, saj ne gre za spor o dejstvih, poleg tega se ti ugovori niti ne nanašajo na samo terjatev, ki je predmet izvršbe, in zato ne morejo biti razlog za nedopustnost izvršbe. Predmet pravde zaradi nedopustnosti izvršbe je v zvezi s tožbenimi navedbami lahko le vprašanje, ali je izvršilni naslov že izvršljiv.
Sporna škoda je nastala med trajanjem prevoza, na prikolici, ki je bila kot prevozno sredstvo navedena na mednarodnem tovornem listu. Okoliščina, ali je bila prikolica v trenutku nastanka škode fizično pripeta na vlečno vozilo ali ne, zato ni odločilna. Z zavarovalno pogodbo je bila krita tudi vtoževana škoda.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica ni imela ustrezne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta skrbnik skladnosti poslovanja, zato ji tožena stranka tega delovnega mesta v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna ponuditi.
NEPRAVDNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSM0021462
ZGD-1 člen 513. ZPP člen 313, 313/1, 337.
pravica družbenika do informacij in vpogleda – izpolnitveni rok - pogojevanje pravice do vpogleda
Pravica družbenika do informacije in vpogleda je individualna družbenikova pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnem koli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža (kar predlagatelji izkazujejo kot razlog za vpogled), je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene od osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja. Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potrebna pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo. Predlagatelji so zato v obravnavanem primeru do vpogleda, kakršnega predlagajo in jim je bil s predmetno odločbo tudi dovoljen, upravičeni.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
Pomen IOP obrazca je odvisen od konkretnih okoliščin zadeve. Tožeča stranka je med ostalim trdila, da je pred podpisom tožena stranka že izvedla nekaj plačil po spornih računih, da je torej na ta način konkludentno, nato pa še s predložitvijo podpisanega IOP obrazca pripoznala, da ima obveznost do tožeče stranke v vtoževani višini, kar bi res lahko kazalo, da bi lahko imel obrazec pomen pripoznave dolga v smislu 364. člena OZ.
ZPre-1 člen 17, 17/3, 68, 68/1, 68/2. ZGD-1 člen 384, 385, 386, 387, 388. Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 člen 15, 15/2, 15/2-5.
V primeru izključitve manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju, predstavlja pravično nadomestilo oziroma pošteno ceno, tista cena, s katero je prevzemnik uspel prepričati zadosten delež naslovnikov njegove ponudbe v okviru javnega in transparentnega postopka. Zgolj takšna cena daje manjšinskim delničarjem, ki po 68. členu ZPre-1 nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene denarne odpravnine jamstvo, da je bil njihov ekonomski interes, kot ga zasledujejo ob izključitvi, v zadostni meri zaščiten.
Ob upoštevanju, da izklučitev predstavlja poseg v lastninsko pravico manjšinskih delničarjev, ki je dopusten le ob ustreznem premoženjem ekvivalentu, je potrebno položaje, ko je določena (neizpodbojna) domneva ustreznega nadomestila in ko posledično manjšinski delničarji nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene odpravnine, tolmačiti restriktivno.
Pridobivanje delnic prevzemnika v poprevzemnem obdobju mehanizmov oblikovanja poštene cene ne vsebuje, zato takšnega pridobivanja ni mogoče upoštevati pri ustvarjanju domneve pravične oziroma poštene cene po drugem odstavku 68. člena ZPre-1.
Ker toženec ni plačal sodnih taks za pritožbo zoper sodbo o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova štipendij, se šteje, da je pritožbo umaknil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Izpodbijana odpoved je nezakonita, saj ni izpolnjen zakonski pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Po tej določbi lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, tožnica pa je toženo stranko po elektronski pošti obvestila, da je na bolniškem staležu.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 38. ZPIZ-1 člen 36.
sorazmerni del starostne pokojnine – sporazum s Srbijo – ponovna odmera pokojnin
Tožniku je bila v Srbiji priznana pravica do pokojnine na podlagi srbske in slovenske pokojninske dobe, zato je srbski nosilec tožencu v skladu z 38. členom Sporazuma s Srbijo posredoval zahtevek za ponovno odmero pokojnine. Pogojev za priznanje samostojne starostne pokojnine iz 36. člena ZPIZ-1 tožnik ne izpolnjuje, s seštevanjem obeh dob pa je izpolnil pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. To pravico ima od prvega naslednjega dne po mesecu, v katerem je srbski nosilec zavarovanja začel postopek za ponovno odmero pokojnine, to je od 1. 12. 2010 dalje, ne pa že od leta 1996, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 25, 33, 33/3, 258. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – I. kategorija invalidnosti – samozaposleni
Čeprav je bil tožnik v spornem obdobju vpisan v register kot edini družbenik in direktor družbe in ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ga je toženec neutemeljeno za nazaj vključil v zavarovanje kot družbenika in direktorja na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1. Pri tožniku je ugotovljena I. kategorija invalidnosti od 8. 10. 2009 dalje, zaradi katere za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 ni podlage.
ZPIZ-1 člen 110, 110/2. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-3.
družinska pokojnina
Tožničin otrok je prejemal družinsko pokojnino po pokojne možu po določbah ZPIZ, veljavnega do 31. 12. 1999. Ker tožnica ni bila popolnoma nezmožna za delo v času uživanja družinske pokojnine, nima pravice do družinske pokojnine po pokojnem možu, oziroma do tega, da bi to pravico obdržala, dokler je nezmožnost podana.
osebna vročitev – vročitev s fikcijo – štetje rokov
Ker toženka pisanja v predvidenem petnajstdnevnem roku ni dvignila, se tako šteje, da je bila sodba vročena po poteku tega roka, in sicer na zadnji dan tega roka.
NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071487
ZNP člen 20. ZPP člen 199, 201, 201/4. SZ-1 člen 173, 173/2. SPZ člen 67.
razdružitev solastnine – udeležba v postopku – soglasje (so)lastnikov stanovanja – posel izrednega upravljanja – pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim odkupom
Pravica pritožnice do nakupa stanovanja, v katerem prebiva (oziroma njene druge pravice po drugem odstavku 173. člena SZ-1), je odvisna od soglasja (so)lastnikov stanovanja, ki je v obravnavanem primeru solastnina udeležencev. Ker je soglasje solastnikov za odsvojitev (prodajo) dela stvari (enega od stanovanj) posel, ki presega posle rednega upravljanja, je v primeru neobstoja soglasja rešitev tega vprašanja pravzaprav mogoča le z delitvijo solastne stvari. Ker je prav ta v teku, je ob takem dejanskem stanju brez dvoma podan pravni interes pritožnice za udeležbo (procesna predpostavka) v tem nepravdnem postopku. Od odločitve v tem postopku so namreč odvisna njena upravičenja po citirani določbi SZ-1.
Ker tožena stranka ni izkazala obstoja očitnega nesorazmerja vzajemnih obveznosti med dajatvami strank, ki je objektivni pogoj za oderuštvo, se sodišču tudi z ugotavljanjem subjektivnega pogoja ni bilo treba ukvarjati.
zavarovanje kredita - regres zavarovalnice – cesija terjatve po kreditni pogodbi – subrogacija – notranje razmerje med kreditodajalcem in zavarovalnico – prekluzija – nepravočasnost vloge
Dolžnika se notranje razmerje med kreditodajalcem in zavarovalnico tiče izključno glede vprašanja, ali je prišlo do prenosa terjatve (cesije).
Upnik osnovnega, kreditnega razmerja je terjatev cediral tožeči stranki (zavarovalnici). S tem je tožeča stranka vstopila v položaj prvotnega upnika. Za takšno menjavo na upniški strani ni potrebno dolžnikovo soglasje. Soglasje je potrebno le v primeru, če se prvotni stranki pogodbe to že vnaprej izrecno dogovorita.
Kršitev pravila o prekluziji je relativna kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Nanjo pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da mora pritožnik, ko jo uveljavlja, konkretizirano izkazati ne le to, da je sodišče glede dela procesnega gradiva napačno presodilo njegovo (ne)pravočasnost po 286. členu ZPP, marveč tudi to, kako bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
Pritožnik, ki uveljavlja kršitev pravila o prekluziji, mora utemeljiti relacijo iz prvega odstavka 339. člena ZPP ali relacijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074532
ZIZ člen 272. ZOR člen 1083.
začasna odredba – bančna garancija na prvi poziv – zloraba bančne garancije – izpolnitev garancijskih pogojev – vpliv postopka prisilne poravnave na unovčitev bančne garancije
Pri bančnih garancijah „brez ugovora“ oziroma „na prvi poziv“ banka prevzame samostojno zavezo, da pod pogoji, določenimi v garanciji, upravičencu izplača dogovorjeni znesek. Pri tem proti upravičencu ne more uveljavljati ugovorov, ki bi jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavljal proti njemu iz zavarovane obveznosti. Prepoved izplačila po takšni garanciji je utemeljena le v primerih, ki kažejo na zvijačno ravnanje upravičenca ob zahtevi za unovčitev bančne garancije.
Banka je dolžna izpolniti obveznost iz bančne garancije, četudi je upravičenec garancije terjatev, ki je zavarovana z bančno garancijo, prijavil v postopku prisilne poravnave nad naročnikom, in mu je bila priznana. Banka je pri izpolnjevanju garancijske obveznosti upravičencu garancije vezana le na garancijske pogoje. Stališče pritožnika, da pogodbena kazen lahko zapade v plačilo le pod pogoji prisilne poravnave, je zato zmotno.