redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za odpoved
Skladno z določbo 6. odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka poslovnega razloga. To pomeni, da po poteku takšnega roka ne more več podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, ali je razlog ob podaji odpovedi še vedno trajal ali je že prenehal. Gre za uporabo prekluzivnega roka, po katerem s potekom takšnega roka preneha pravica delodajalca, da od seznanitve oziroma nastanka istega razloga lahko še poda delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec torej lahko iz istega poslovnega razloga poda delavcu odpoved samo enkrat, in ne večkrat.
ZPre-1 člen 17, 17/3, 68, 68/1, 68/2. ZGD-1 člen 384, 385, 386, 387, 388. Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 člen 15, 15/2, 15/2-5.
V primeru izključitve manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju, predstavlja pravično nadomestilo oziroma pošteno ceno, tista cena, s katero je prevzemnik uspel prepričati zadosten delež naslovnikov njegove ponudbe v okviru javnega in transparentnega postopka. Zgolj takšna cena daje manjšinskim delničarjem, ki po 68. členu ZPre-1 nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene denarne odpravnine jamstvo, da je bil njihov ekonomski interes, kot ga zasledujejo ob izključitvi, v zadostni meri zaščiten.
Ob upoštevanju, da izklučitev predstavlja poseg v lastninsko pravico manjšinskih delničarjev, ki je dopusten le ob ustreznem premoženjem ekvivalentu, je potrebno položaje, ko je določena (neizpodbojna) domneva ustreznega nadomestila in ko posledično manjšinski delničarji nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene odpravnine, tolmačiti restriktivno.
Pridobivanje delnic prevzemnika v poprevzemnem obdobju mehanizmov oblikovanja poštene cene ne vsebuje, zato takšnega pridobivanja ni mogoče upoštevati pri ustvarjanju domneve pravične oziroma poštene cene po drugem odstavku 68. člena ZPre-1.
Pomen IOP obrazca je odvisen od konkretnih okoliščin zadeve. Tožeča stranka je med ostalim trdila, da je pred podpisom tožena stranka že izvedla nekaj plačil po spornih računih, da je torej na ta način konkludentno, nato pa še s predložitvijo podpisanega IOP obrazca pripoznala, da ima obveznost do tožeče stranke v vtoževani višini, kar bi res lahko kazalo, da bi lahko imel obrazec pomen pripoznave dolga v smislu 364. člena OZ.
Ker toženec ni plačal sodnih taks za pritožbo zoper sodbo o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova štipendij, se šteje, da je pritožbo umaknil.
NEPRAVDNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSM0021462
ZGD-1 člen 513. ZPP člen 313, 313/1, 337.
pravica družbenika do informacij in vpogleda – izpolnitveni rok - pogojevanje pravice do vpogleda
Pravica družbenika do informacije in vpogleda je individualna družbenikova pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnem koli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža (kar predlagatelji izkazujejo kot razlog za vpogled), je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene od osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja. Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potrebna pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo. Predlagatelji so zato v obravnavanem primeru do vpogleda, kakršnega predlagajo in jim je bil s predmetno odločbo tudi dovoljen, upravičeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - pravočasnost
V primeru, da je tožnica zamudila rok za uveljavljanje sodnega varstva iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, ki določa, da lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca, v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem, je treba njeno tožbo zavreči.
Direktiva Sveta 77/187 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov določa, da je mogoče v javnem sektorju pravice urediti drugače, torej tudi z znižanjem nekaterih pravic, v konkretnem primeru plače. Direktiva 2011/23/ES z dne 12. 3. 2001 pa v členu 1(c) določa, da upravna reorganizacija organov oblasti ali prenos upravnih funkcij med organi oblasti ne predstavlja prenosa v smislu te direktive. Glede na to, da je mogoče prehod šteti za prenos upravnih funkcij med organi oblasti, saj oba organa odločata v upravnih zadevah, je dopustno pravice določiti drugače kot po 73. členu ZDR, ki načeloma velja za prehode med zasebnimi gospodarskimi subjekti.
vpogled v drug spis - dokazni predlog - substanciranost dokaznega predloga - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Tožena stranka ni niti navedla, katero listino naj sodišče prve stopnje v drugem spisu vpogleda in katero (konkretizirano) trditev s tem dokazuje, zato opisanemu standardu obrazloženosti dokaznega predloga ni zadostila.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije – izbris iz sodnega registra – družbeniki – pravni nasledniki – aktivna legitimacija – preostalo premoženje
Pritožba je utemeljeno opozorila na sklep edinega družbenika (pritožnika), s katerim je ob odločitvi o prenehanju družbe navedel tudi, da vse premoženje družbe, ki bi ostalo, prevzame ta družbenik. Takšno vsebino sklepa o prenehanju družbe zahteva za delniške družbe 426. člen ZGD-1, ki se v skladu s 522. členom ZGD-1 uporablja tudi za družbe z omejeno odgovornostjo. Čeprav ni ZGD-1 med določbami o prenehanju družb po skrajšanem postopku posebej uredil delitve premoženja ob prenehanju družb, pa že iz zgoraj povzete določbe o obvezni vsebini sklepa o prenehanju izhaja, da se premoženje družb po prenehanju deli. Deli se na takšen način, kot so se družbeniki dogovorili ob sprejemanju sklepa, da družba preneha. Ob drugačnem tolmačenju bi zgoraj navedena določba 426. člena ZGD-1 tudi ne imela smisla.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 383. ZBPP člen 11, 11/1, 24, 24/1, 24/1-1.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - zavrženje predloga – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z odločitvijo o začetku postopka osebnega stečaja sodišče ne more čakati.
Če bo dolžnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodeno, bo kljub sedaj izpodbijani odločitvi prvostopenjskega sodišča lahko vložil nov predlog za začetek postopka osebnega stečaja.
ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/2, 25, 33, 33/3, 258. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – I. kategorija invalidnosti – samozaposleni
Čeprav je bil tožnik v spornem obdobju vpisan v register kot edini družbenik in direktor družbe in ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ga je toženec neutemeljeno za nazaj vključil v zavarovanje kot družbenika in direktorja na podlagi 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1. Pri tožniku je ugotovljena I. kategorija invalidnosti od 8. 10. 2009 dalje, zaradi katere za obvezno zavarovanje po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 ni podlage.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Izpodbijana odpoved je nezakonita, saj ni izpolnjen zakonski pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Po tej določbi lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, tožnica pa je toženo stranko po elektronski pošti obvestila, da je na bolniškem staležu.
URS člen 14. ZPIZ-1 člen 36, 50, 74, 75, 75/1, 76, 398, 409.
odmera invalidske pokojnine – prišteta doba – pokojninska doba
Višina invalidske pokojnine v primeru, če je invalidnost posledica bolezni (kot je to pri tožnici), ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Izjema je le, če dejanska pokojninska doba pri ženskah presega 38 let pokojninske dobe. Ker pokojninska doba, ki jo je dosegla tožnica, ne presega 38 let, invalidska pokojnina ne more preseči zneska, kot bi šel tožnici v primeru, če bi bila njena invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Odmerni odstotek za odmero invalidske pokojnine zaradi invalidnosti, nastale kot posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, v letu 2009 znaša 80 %, zato tožnica neutemeljeno uveljavlja odmero invalidske pokojnine v višjem odmernem odstotku.
Če korist nastane na veljavni pravni podlagi, ne gre za neupravičeno obogatitev.
Pravni temelj za pridobitev kupnine je prodajna pogodba, s katero se je toženec zavezal proti plačilu kupnine na kupca prenesti lastninsko pravico. Podlago za prodajo parcele pa predstavlja vknjižena lastninska pravica, ki jo je toženec pridobil ex lege od svojega pravnega prednika na podlagi dedovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0059895
ZPP člen 212. OZ člen 190, 190/1, 197. SPZ člen 115.
sklepčnost tožbe – trditvena podlaga – sklicevanje na priloge – substanciranje navedb – upravljanje soseske – delitev stroškov s strani upravnika – nujna gestija
Manjkajočih trditev ni mogoče nadomeščati v dokaznem postopku. Prav tako ne zadošča neopredeljeno sklicevanje na priloge, saj ni naloga sodišča, da samo iz obsežnih prilog razbira, kaj so pravno relevantne navedbe tožnice. Potrebno je zato, da so vsaj splošne dejanske navedbe razvidne iz tožbe, sklicevanje na priloge pa se lahko nanaša le na dokaz teh navedb ali na njihovo natančnejše substanciranje. Tudi takšno sklicevanje pa mora biti tako določno, da sodišču omogoča hitro in učinkovito povzemanje in povezovanje zatrjevanih dejstev.
Pojem stroškov upravljanja, ki jih tožeča stranka kot upravnik zaračunava daljše časovno obdobje, ne sodi v pojem nujne gestije.
osebna vročitev – vročitev s fikcijo – štetje rokov
Ker toženka pisanja v predvidenem petnajstdnevnem roku ni dvignila, se tako šteje, da je bila sodba vročena po poteku tega roka, in sicer na zadnji dan tega roka.
NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071487
ZNP člen 20. ZPP člen 199, 201, 201/4. SZ-1 člen 173, 173/2. SPZ člen 67.
razdružitev solastnine – udeležba v postopku – soglasje (so)lastnikov stanovanja – posel izrednega upravljanja – pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim odkupom
Pravica pritožnice do nakupa stanovanja, v katerem prebiva (oziroma njene druge pravice po drugem odstavku 173. člena SZ-1), je odvisna od soglasja (so)lastnikov stanovanja, ki je v obravnavanem primeru solastnina udeležencev. Ker je soglasje solastnikov za odsvojitev (prodajo) dela stvari (enega od stanovanj) posel, ki presega posle rednega upravljanja, je v primeru neobstoja soglasja rešitev tega vprašanja pravzaprav mogoča le z delitvijo solastne stvari. Ker je prav ta v teku, je ob takem dejanskem stanju brez dvoma podan pravni interes pritožnice za udeležbo (procesna predpostavka) v tem nepravdnem postopku. Od odločitve v tem postopku so namreč odvisna njena upravičenja po citirani določbi SZ-1.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (KPDT) člen 29.
pogodbena kazen – razlaga kolektivne pogodbe
KPDT v 29. členu določa, da je delavec upravičen do pogodbene kazni v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zaradi opustitve zakonsko predpisanih postopkov, kar je ugotovljeno s pravnomočno odločbo. Določba 29. člena KPDT je bila sprejeta v času veljavnosti ZDR/90 ter ZTPDR. Glede na takratno ureditev prenehanja delovnih razmerij, ni nobenega dvoma, da je določba 29. člena KPDT zajemala vse primere s sodno odločbo ugotovljenega nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Tožnik pogodbeno kazen vtožuje na podlagi sodne odločbe o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpoved je bila nezakonita, ker je bila podana po izteku takrat določenega prekluzivnega 30 dnevnega roka od seznanitve z razlogi za redno odpoved. Glede na navedeno je tožnik upravičen do pogodbene kazni po 29. členu KPDT.