redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – nedopustna grožnja
OZ v 45. členu določa, da je grožnja podana, če pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzroči utemeljen strah, tako da bi ta sklenila pogodbo oziroma v konkretnem primeru podpisala obvestilo in odpoved, pri čemer se strah šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini stranke. Tudi v primeru, če bi tožena stranka tožnici „grozila“, da ji bo podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to ne predstavlja nedopustne grožnje ali strahu.
Za zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bistveno, ali je delodajalec posamezno mesto ukinil ali ne. Za rešitev je relevantno, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ne pa, ali neko delovno mesto še obstaja ali ne. Glede na to, da je pri toženi stranki prišlo do večjega poslabšanja poslovnih rezultatov, zmanjšanja prodaje in prometa, da je velika pogodbena stranka toženi stranki odpovedala sodelovanje na področju kozmetike in namerava odpovedati sodelovanje še na segmentih detergenti za posodo in detergent za perilo, da se je poslovni izid oziroma dobiček tožene stranke v enem letu zmanjšal kar za 90 % je tožena stranka utemeljeno skušala urediti poslovanje tudi z zmanjšanjem stroškov, med katere pa seveda spadajo tudi stroški dela. Tožena stranka je delo tožnice razporedila med delavce, tako da je v celoti pokrito tožničino delo. Glede na navedeno je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 174, 174/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – učitelj - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
Tožnik (profesor na srednji šoli) je s fizičnimi dotiki, ob katerih je uporabljal tudi izraze, ki so namigovali na spolnost, dijakinje nadlegoval in posegel v njihovo spolno integriteto, kar je kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima tudi znake kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja iz 2. odstavka 174. člena KZ-1. Tudi sicer je tožnik kot profesor že s ponavljajočim neprimernim izražanjem huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zdravstvena zmožnost
V skladu z določbo 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR je razlog nesposobnosti med drugim opredeljen kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Med takšne pogoje pa ni mogoče šteti posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi. V kolikor delavec ne izpolnjuje teh posebnih zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža v okviru predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa delavec posebnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje trajno, pa se ugotavlja invalidnost. Glede na to delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odpoved ni zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po 1. odstavku 88. člena ZDR, ker ni dosegla planiranih poslovnih rezultatov in so bile napovedi za nadaljnje poslovanje zelo slabe, hkrati pa je dokazala tudi prenehanje potrebe po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
ZFPPIPP člen 427, 428, 429, 435, 436, 437, 439, 439/1, 439/1-1, 441. ZSReg člen 19, 39, 39-4.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - ugovor - upoštevni pritožbeni razlogi
Stališču, da se pritožbene navedbe upoštevajo le, če je udeleženec postopka predhodno vložil ugovor, nasprotuje stališče, po katerem ima udeleženec pravico do pritožbe ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor oziroma je ugovor vložil, a prepozno. Sodišče druge stopnje se pridružuje razlagi, po kateri nevložitev ugovora ali njegovo zavrženje (437. člen ZFPPIPP), ne omejuje pritožbenih navedb udeležencev v pritožbenem postopku zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.
plačilo nadur – sporazum – dokazno breme – nadurno delo
Tožena stranka je kot delodajalec tista, ki bi morala voditi (pravilno in točno) evidenco ur, ki jih delavci opravijo. V primeru spora, ko delavec zatrjuje, da ni prejel plačila vseh ur, je dokazno breme, da je bilo plačano vse, na delodajalcu, toženi stranki. Ona je bila dolžna dokazati, da je tožnik nadure dobil plačane. Ker tega ni storila, je treba tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugoditi ter pri tem upoštevati število nadur, kot jih je v tožbi navedel tožnik.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo – odločba
Tožnik je vložil zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja na podlagi določb 100.a člena ZObr, s katero je med drugim zahteval tudi izplačilo dodatka za stalnost. Tožena stranka o njegovi zahtevi ni odločila, tožnik pa je nato vložil obravnavno tožbo. Procesne predpostavke za vložitev tožbe za izplačilo dodatka za stalnost so tako izpolnjene, saj 8. odstavek 100.a člena ZObr določa, da delavec, če ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi ali ugovoru ali če minister oziroma pooblaščena oseba ne odloči v 60 dneh od vložitve zahteve ali ugovora, lahko v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodišču.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSM0021457
OZ člen 346, 355, 335/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ-1 člen 24, 24/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 165/2, 358, 358/1, 360,360/1.
zastaranje - zastaranje terjatev upravnika na povračilo založenih stroškov od etažnega lastnika - enoletni zastaralni rok - verzija
Splošni petletni zastaralni rok, ki se uporablja pri zastaranju verzijskih zahtevkov, se namreč uporablja le, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok (346. člen OZ). Pri tem lahko posamezna terjatev izpolnjuje pogoje za različne terjatve, ki zastarajo vsaka v drugačnem roku. Posamezna terjatev je lahko npr. obenem odškodninska terjatev in terjatev iz gospodarske pogodbe, zato je potrebno pri uporabi pravnih pravil o zastaralnih rokih upoštevati, da posebno pravilo nadomesti splošno pravilo.(1)Pritožbeno sodišče ugotavlja, da vtoževane terjatve upravnika za povračilo založenih sredstev od etažnega lastnika izpolnjujejo elemente verzijskega zahtevka, za katerega se uporabi splošni zastaralni rok in elemente dejanskega stanu iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, za katerega je potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok. Glede na to, da se splošni zastaralni rok uporabi le takrat, ko s posebnimi pravili ni določen krajši zastaralni rok, je v tako obravnavanem primeru potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok.
V obravnavanem primeru, ko je toženec na podlagi petega odstavka 24. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) za obratovalne stroške najemnika odgovarjal subsidiarno, po mnenju pritožbenega sodišča tudi ne bi bilo primerno, da bi etažni lastnik oziroma najemodajalec za dolgove svojega najemnika odgovarjal v obdobju petih let, saj bi tako dolgo obdobje zmanjševalo možnost učinkovitega dokazovanja etažnega lastnika, da je najemnik pravočasno in pravilno izpolnil obveznosti iz najemne pogodbe.(2)
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 40. ZPIZ-1 člen 67.
invalidska pokojnina - tujec
Na podlagi določb Uredbe sveta (EGS) št. 1408/71 invalidi I., II. in III. kategorije invalidnosti lahko uveljavijo le pravico do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje iz 67. člena ZPIZ-1, ne pa drugih pravic iz naslova II. in III. kategorije invalidnosti. Tožnik, ki je avstrijski državljan, kot invalid III. kategorije, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ker še ni star 63 let.
stroškovna odločitev – odločitev o pravdnih stroških – načelo uspeha
Ker tožnica po ugotovitvi sodišča prve stopnje za del tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke o izbiri kandidatke za ravnateljico tožene stranke ni imela več pravnega interesa (ta sklep je bil razveljavljen s strani tožene stranke že pred prvim narokom za glavno obravnavo), je v tem delu tožbo tožnice zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo, medtem ko je v preostalem tožbeni zahtevek tožnice kot neutemeljen zavrnilo. Ker je bila tožnica v tem individualnem delovnem sporu v celoti neuspešna, je, skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP, dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Ker se sodba (in sklep), s katero (katerim) je končan spor v postopku majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbenih izvajanj tožene stranke o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Pritožbene navedbe tožene stranke pa so izključno (le) izvajanje o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 135, 135/1, 135/1-4. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 50, 50/1. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 64.
pokojninska doba – kmetijska delavka – elementi delovnega razmerja
Ker je tožničino delo kmetijske delavke na kmetiji v velikosti 10 ha v lasti njene mame, ki se je ukvarjala z vzrejo in prodajo govedi in prašičev ter prodajo mleka in kmetijskih pridelkov, vsebovalo bistvene elemente delovnega razmerja (stalnost dela, delo pod nadzorom delodajalca in dogovorjeno plačilo), se ji čas opravljanja tega dela šteje v pokojninsko dobo.
dodatek za stalnost – denarna terjatev – terjatev iz delovnega razmerja – zastaranje – zastaranje zamudnih obresti
Tožnik vtožuje razlike v plači iz naslova plačila dodatka za stalnost, kar je denarna terjatev iz delovnega razmerja, zato je za njeno zastaranje potrebno upoštevati 206. člen ZDR, po katerem je zastaralni rok za terjatve iz delovnega razmerja 5 let. Upoštevati pa je treba tudi 347. člen OZ, po katerem obresti zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve. ZDR je sicer res specialni predpis v razmerju do OZ, zato za vse terjatve iz delovnega razmerja velja petletni zastaralni rok, vendar pa je glede zastaranja zamudnih obresti potrebno upoštevati določbo prvega odstavka 347. člena OZ, saj ZDR o zastaranju obresti ne določa ničesar. V skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ terjatve občasnih terjatev, ki dospejo letno in v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve) zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, med katere sodi tudi terjatev obresti.
invalidnost – svoj poklic – javna dela – invalidnost pred nastopom dela
Tožnica, ki je po izobrazbi medicinski tehnik, je kot medicinska sestra delala le krajše obdobje po zaključku šolanja, nato pa je delala različna druga dela. Za ugotovitev invalidnosti je treba najprej razčistiti, kaj je tožničin svoj poklic iz 3. odstavka 60. člena ZPIZ-1, po katerem se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
regres za letni dopust – odpravnina – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sprememba delodajalca
Tožnik je prešel k toženi stranki od svojega prejšnjega delodajalca na podlagi dogovora med obema delodajalcema, skupaj s strojem, ki ga je upravljal. Rečeno mu je bilo, da bo, kolikor na prehod ne bo pristal, postal višek in izgubil službo. Iz tega razloga in ker je bil prava neuka oseba, je podpisal tudi natisnjen dopis „sporazumna odpoved delovnega razmerja“ in s toženo stranko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi. Tožnik se je takoj naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu zaposlil pri toženi stranki, od prejšnjega delodajalca ni dobil nobene odpravnine, čeprav je pri njem delal 34 let. Z enakim delom, kot pa ga je opravljal pri prejšnjem delodajalcu, z istim strojem in na istem delovnem mestu je nadaljeval tudi pri toženi stranki. Med navedenima pravnima subjektoma je bil izveden prenos dejavnosti, delavcev in strojev, med njima je bila sklenjena tudi pogodba, kar pomeni, da je prišlo do spremembe delodajalca po 73. členu ZDR. Tožnik je že po samem zakonu pri toženi stranki (prevzemniku) ohranil vse pravice, do katerih je bil upravičen kot delavec pri prejšnjem delodajalcu (prenosniku), vključno s priznanjem delovne dobe pri obeh delodajalcih, kot podlage za obračun odpravnine iz člena 112/2 oz. 109. člen ZDR in priznanjem celotnega regresa za letni dopust
Tožeča stranka je ravnala zakonito in je toženi stranki - bivšemu sodniškemu pripravniku (po preložitvi obveznosti skleniti delovno razmerje) poziv na sklenitev delovnega razmerja izdala pravočasno. Tožena stranka pa je svojo obveznost prekršila, ker na podlagi tega poziva ni sklenila delovnega razmerja najmanj za čas trajanja pripravništva. To pa pomeni, da je na podlagi četrtega odstavka 11.a člena ZPDI, ki določa, da je sodniški pripravnik, če ne sklene delovnega razmerja na poziv, tožena stranka dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva, dolžna vrniti prejete neto plače, ki jih tožeča stranka utemeljeno vtožuje v tem individualnem delovnem sporu.
Tožnica pri toženi stranki ni imela zagotovljene prehrane med delom, ampak si je morala hrano kupovati sama, zato je upravičena do povračila nadomestila stroškov za prehrano.
Tožnik v socialnem sporu izpodbija začasno odločbo o odmeri pokojnine. Ker je odločba, ki je nadomestila začasno odločbo, postala dokončna in pravnomočna, nima več pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe, zato se tožba zavrže.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 15, 16. ZDR člen 125, 125/3, 111, 111/1, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je podala tožnici (zdravnici) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Podlaga negativne ocene poskusnega dela tožnice je bilo zdravljenje šestih pregledanih pacientov, pri katerih je komisija ugotovila napake, tožnica pa meni, da pri dotičnih šestih pacientih do teh napak ni prišlo, prav tako je bila po njenem mnenju vodena ustrezna zdravstvena dokumentacija v skladu s strokovno prakso tožene stranke. V ta namen je tožnica predlagala, da sodišče postavi izvedenca medicinske stroke, da poda mnenje, ali je tožnica paciente primerno zdravila. Ker se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjalo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.