odpravnina – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi, v kateri sta pravdni stranki dogovorili, da je delavec upravičen do odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja s sporazumom. Iz izvedenih dokazov izhaja, da stranki nista sklenili pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ampak je tožniku delovno razmerje prenehalo glede na njegov predlog, zato tožniku ne pripada odpravnina na podlagi navedenega dogovora iz individualne pogodbe o zaposlitvi.
Rok za plačilo sodne takse je določen v prvem odstavku 34. člena ZST-1. Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka. Plačilo sodne takse za pritožbo je določeno kot procesna predpostavka za začetek pritožbenega postopka, zato se z iztekom prekluzivnega zakonskega roka za plačilo sodne takse po določbi tretjega odstavka 105.a člena ZPP šteje, da je bila pritožba umaknjena.
Po določbi točke f 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče stvarno pristojno za odločanje o kadrovski štipendiji med delodajalcem in dijakom ali študentom. V konkretnem sporu ne gre za spor o kadrovski štipendiji med delodajalcem in študentom, temveč je tožena stranka štipenditor, ne pa delodajalec. Tako ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča po določbi točke f 1. odstavka 5. člena ZDSS-1, prav tako pa ni podana stvarna pristojnost socialnega sodišča, ki sodi v socialnih sporih o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in štipendij za nadarjene (točka 3.c. 1. odstavka 7. člena ZDSS-1). Ker tožeča stranka s tožbo zahteva razveljavitev upravnega akta - sklepa tožene stranke (štipenditorja), s katerim je le-ta prekinila pogodbo o štipendiranju in zahtevala vračilo prejetih štipendij, ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča v tem sporu, ampak pristojnost upravnega sodišča.
osebna vročitev – vročitev s fikcijo – štetje rokov
Ker toženka pisanja v predvidenem petnajstdnevnem roku ni dvignila, se tako šteje, da je bila sodba vročena po poteku tega roka, in sicer na zadnji dan tega roka.
NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071487
ZNP člen 20. ZPP člen 199, 201, 201/4. SZ-1 člen 173, 173/2. SPZ člen 67.
razdružitev solastnine – udeležba v postopku – soglasje (so)lastnikov stanovanja – posel izrednega upravljanja – pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim odkupom
Pravica pritožnice do nakupa stanovanja, v katerem prebiva (oziroma njene druge pravice po drugem odstavku 173. člena SZ-1), je odvisna od soglasja (so)lastnikov stanovanja, ki je v obravnavanem primeru solastnina udeležencev. Ker je soglasje solastnikov za odsvojitev (prodajo) dela stvari (enega od stanovanj) posel, ki presega posle rednega upravljanja, je v primeru neobstoja soglasja rešitev tega vprašanja pravzaprav mogoča le z delitvijo solastne stvari. Ker je prav ta v teku, je ob takem dejanskem stanju brez dvoma podan pravni interes pritožnice za udeležbo (procesna predpostavka) v tem nepravdnem postopku. Od odločitve v tem postopku so namreč odvisna njena upravičenja po citirani določbi SZ-1.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (KPDT) člen 29.
pogodbena kazen – razlaga kolektivne pogodbe
KPDT v 29. členu določa, da je delavec upravičen do pogodbene kazni v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zaradi opustitve zakonsko predpisanih postopkov, kar je ugotovljeno s pravnomočno odločbo. Določba 29. člena KPDT je bila sprejeta v času veljavnosti ZDR/90 ter ZTPDR. Glede na takratno ureditev prenehanja delovnih razmerij, ni nobenega dvoma, da je določba 29. člena KPDT zajemala vse primere s sodno odločbo ugotovljenega nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Tožnik pogodbeno kazen vtožuje na podlagi sodne odločbe o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpoved je bila nezakonita, ker je bila podana po izteku takrat določenega prekluzivnega 30 dnevnega roka od seznanitve z razlogi za redno odpoved. Glede na navedeno je tožnik upravičen do pogodbene kazni po 29. členu KPDT.
Toženec je samostojni podjetnik posameznik, zato zanj glede vročanja velja določba 3. odstavka 139. člena ZPP. Ta določa, da se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Tožba je bila tožencu vročena tako, da je bilo v hišnem predalčniku na naslovu, ki je bil kot sedež vročanja v času vročanja vpisan v poslovnem registru Slovenije, puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, da naj pisanje dvigne v roku 15 dni. Toženec tega ni storil, zato mu je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku na istem naslovu. S tem je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena.
Ker tožena stranka ni izkazala obstoja očitnega nesorazmerja vzajemnih obveznosti med dajatvami strank, ki je objektivni pogoj za oderuštvo, se sodišču tudi z ugotavljanjem subjektivnega pogoja ni bilo treba ukvarjati.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena zaradi poskusnega dela, kar ni zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, zato je treba tožničinemu zahtevku za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ugoditi.
Glede na to, da je dedič tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja, za presojo, ali je hči denacionalizacijske upravičenke dedinja po njej tudi glede denacionaliziranega premoženja, ni odločilno, ali je bila živa ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ampak ali je bila živa ob pravnomočnosti prvega sklepa o dedovanju. Če dedič ni več živ ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, dedujejo to premoženje njegovi dediči.
Pisnost najemne pogodbe glede stanovanjske hiše je določena predvsem zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi pogodbe same in njeni vsebini. To pa nista razloga, zaradi katerega bi morala najemna pogodba ostati nična, čeprav je bila izpolnjena.
Za prenehanje najemne pogodbe ne zadošča obstoj odpovednih razlogov, temveč je potrebna tudi odpoved ali tožba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo – postopek pred odpovedjo s strani delodajalca
Zoper opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni samostojnega pravnega sredstva, temveč se utemeljenost tega opozorila presoja v okviru spora o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je med drugim tudi ta, da je bil delavec pred tem že pisno opozorjen na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in da od prejema pisnega obvestila do nove kršitve, ki je predmet redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni minilo več kot leto dni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka ni dokazala, da je tožnica storila v izredni odpovedi očitane kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (da je na delovnem mestu vpričo strank uporabljala telefon za lastne potrebe, da ni izvajala čiščenja lokala med izmeno in po njej, da ni obnavljala zalog v hladilniku in šanku, in da je na delovnem mestu uživala alkoholne pijače), zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tudi sicer teža tožnici očitanih kršitev, še zlasti upoštevajoč njihovo časovno in tudi siceršnjo neopredeljenost, ni takšna, da bi utemeljevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
dokaz z zaslišanjem strank – pravica do dokaza – pravica do izjavljanja v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza, kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku in zato za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
podjemna pogodba - skrita napaka – odgovornost za sodelavca – obvestilo o napaki – odprava napake
Če je za napako odgovoren nekdo, ki mu je izvajalec zaupal izvedbo del posla, ga mora izvajalec, če namerava zahtevati od njega povračilo, obvestiti o napaki v dveh mesecih od dneva, ko je naročnik obvestil njega. To je skladno z določbo 629. člena OZ, da podjemnik ni dolžan osebno opraviti posla, je pa zanj še naprej odgovoren naročniku in skladno s 630. členom OZ, da podjemnik odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga sam opravil. Seveda je podjemnik skladno z 239. členom OZ dolžan podizvajalcu kot svojemu pogodbenemu partnerju omogočiti, da najprej sam odpravi napako, če pa podizvajalec tega ne stori, jo je dolžan v razmerju do svojega naročnika odpraviti sam, od podizvajalca pa ima skladno s 243. členom OZ pravico zahtevati povračilo navadne škode v višini stroška odprave napake.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068851
ZPP 151, 151/1, 154, 154/2, 158, 159, 159/1, 286b. OZ člen 921, 1050, 1051, 1051/1.
zavarovalna pogodba – AO+ zavarovanje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – zlom reber – zlom ključnice – stroški postopka – delno plačilo – delni umik – sodna poravnava
Oškodovanec je v škodnem dogodku utrpel zlom reber in zlom ključnice. Pravična denarna odškodnina za nastalo nepremoženjsko škodo (telesne bolečine in nevšečnosti ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) znaša 19.5000 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068865
ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 73, 369, 371, 372, 542, 543. ZPP člen 7. OZ člen 344, 347. ZOTMR člen 170, 182.
navidezna pogodba – prikrita pogodba – kreditna pogodba – prodajna pogodba – ničnost kreditne pogodbe – veljavnost prikrite pogodbe – prodaja na obroke – letalo kot predmet pogodbe – oblika pogodbe – ustna pogodba – oblika pogodbe po ZOTMR – teorija realizacije – zastaranje – obročna plačila ene terjatve – splošni zastaralni rok – pogodbene obresti – zastaranje pogodbenih obresti
Pri obročnih odplačilih ene terjatve je treba uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR in ne triletni zastaralni rok po 372. členu ZOR, ki velja za občasne terjatve oziroma za anuitete. Zakon namreč loči občasne terjatve od občasnih plačil ene terjatve, ki sicer pomeni celoto.
Pravna teorija kot tudi sodna praksa stojijo na stališču, da pogodbene obresti nimajo narave občasne terjatve po določbi 347. člena OZ (vsebinsko enako prej 372. člen ZOR), saj ne dospevajo v časovnih presledkih, kot zamudne obresti, ampak dospejo ob plačilu glavne terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074527
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 9, 104.
odstop od pogodbe – izgubljeni dobiček – razdor pogodbe ex lege – delna izpolnitev obveznosti – dodatni rok za popolno izpolnitev – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Tožeča stranka je v pogodbenem roku pogodbeno obveznost delno izpolnila. Delno izpolnitev je tožena stranka s sprejemom čitalnika in s postavitvijo dodatnega roka za popolno oziroma pravilno izpolnitev tudi sprejela. Pri določitvi dodatnega roka pa je bila tožena stranka vezana na roke, ki sta jih pogodbeni stranki dogovorili v pogodbi.
STEČAJNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074529
ZFPPIPP člen 34, 34/3, 34/4, 362. OZ člen 86, 86/1, 87, 193. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo osebo - sporazum o izvrševanju plačil preko transakcijskega tekočega računa tožene stranke - plačilo provizije - ničen pravni posel - vrnitveni zahtevek - pobotni ugovor - priznana terjatev - učinek pravnomočnosti
Ker je bilo tožeči stranki prepovedano skleniti Sporazum o izvrševanju plačil preko transakcijskega tekočega računa tožene stranke, zakon pa tako dejanje s posebno ureditvijo o zapovedani prepovedi ravnanja izvzame iz dejanj, ki so izpodbojna, pomeni, da je sporazum, s katerim je bila prepoved kršena, ničen.
Terjatev, ki je v stečajnem postopku dokončno priznana, je ugotovljena in je na njeni podlagi upnik upravičen do plačila po pravilih, ki jih določa poseben zakon. Po tem, ko je terjatev ugotovljena v stečajnem postopku, zaradi učinkov doseženih v stečajnem postopku, upnik v pravdi nima pravice zahtevati, da se ista terjatev še enkrat ugotovi v pravdnem postopku (učinek res iudikata).