neupravičena obogatitev - pogodba o naročilu - pogodba o posredovanju potovanja - odgovornost ladjarja in turistične agencije - odgovornost za neuspelo potovanje
Pravdni stranki nista nastopali v vlogi prodajalca oziroma kupca križarjenja. Med njima pa ni bila sklenjena niti pogodba o posredovanju potovanja. Takšna opredelitev je napačna zato, ker ne gre za razmerje med turistično agencijo in potnikom (temveč za dve turistični agenciji). Določba, po kateri agencija potniku odgovarja za izpolnitev oseb, ki izvršujejo s potovanjem povezane storitve, v obravnavanem primeru zato ne pride v pošev.
hipotekarni dolžnik – ugovor tretjega – predlog tretjega za odlog izvršbe – ugovor zoper sklep o izvršbi
Ker je bila hipoteka na polovici nepremičnine, ki je predmet izvršbe, vknjižena v zemljiški knjigi 30.11.2009, pritožnik pa je lastninsko pravico na obremenjeni polovici te nepremičnine pridobil 9.9.2010, ko je bil na podlagi razdružilne pogodbe z dne 28.4.2010 vknjižen kot izključni lastnik te nepremičnine, je s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika in bi moralo prvostopenjsko sodišče njegov ugovor obravnavati kot ugovor dolžnika in glede na dopustne ugovorne razloge, ki bi pritožniku šli kot dolžniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0059895
ZPP člen 212. OZ člen 190, 190/1, 197. SPZ člen 115.
sklepčnost tožbe – trditvena podlaga – sklicevanje na priloge – substanciranje navedb – upravljanje soseske – delitev stroškov s strani upravnika – nujna gestija
Manjkajočih trditev ni mogoče nadomeščati v dokaznem postopku. Prav tako ne zadošča neopredeljeno sklicevanje na priloge, saj ni naloga sodišča, da samo iz obsežnih prilog razbira, kaj so pravno relevantne navedbe tožnice. Potrebno je zato, da so vsaj splošne dejanske navedbe razvidne iz tožbe, sklicevanje na priloge pa se lahko nanaša le na dokaz teh navedb ali na njihovo natančnejše substanciranje. Tudi takšno sklicevanje pa mora biti tako določno, da sodišču omogoča hitro in učinkovito povzemanje in povezovanje zatrjevanih dejstev.
Pojem stroškov upravljanja, ki jih tožeča stranka kot upravnik zaračunava daljše časovno obdobje, ne sodi v pojem nujne gestije.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga
Obveznost za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je nastala ob vložitvi tožbe. Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala po tem, ko je bila s plačilnim nalogom že pozvana na plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšen predlog zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068865
ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 73, 369, 371, 372, 542, 543. ZPP člen 7. OZ člen 344, 347. ZOTMR člen 170, 182.
navidezna pogodba – prikrita pogodba – kreditna pogodba – prodajna pogodba – ničnost kreditne pogodbe – veljavnost prikrite pogodbe – prodaja na obroke – letalo kot predmet pogodbe – oblika pogodbe – ustna pogodba – oblika pogodbe po ZOTMR – teorija realizacije – zastaranje – obročna plačila ene terjatve – splošni zastaralni rok – pogodbene obresti – zastaranje pogodbenih obresti
Pri obročnih odplačilih ene terjatve je treba uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR in ne triletni zastaralni rok po 372. členu ZOR, ki velja za občasne terjatve oziroma za anuitete. Zakon namreč loči občasne terjatve od občasnih plačil ene terjatve, ki sicer pomeni celoto.
Pravna teorija kot tudi sodna praksa stojijo na stališču, da pogodbene obresti nimajo narave občasne terjatve po določbi 347. člena OZ (vsebinsko enako prej 372. člen ZOR), saj ne dospevajo v časovnih presledkih, kot zamudne obresti, ampak dospejo ob plačilu glavne terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074527
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 9, 104.
odstop od pogodbe – izgubljeni dobiček – razdor pogodbe ex lege – delna izpolnitev obveznosti – dodatni rok za popolno izpolnitev – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Tožeča stranka je v pogodbenem roku pogodbeno obveznost delno izpolnila. Delno izpolnitev je tožena stranka s sprejemom čitalnika in s postavitvijo dodatnega roka za popolno oziroma pravilno izpolnitev tudi sprejela. Pri določitvi dodatnega roka pa je bila tožena stranka vezana na roke, ki sta jih pogodbeni stranki dogovorili v pogodbi.
Ker tožena stranka ni izkazala obstoja očitnega nesorazmerja vzajemnih obveznosti med dajatvami strank, ki je objektivni pogoj za oderuštvo, se sodišču tudi z ugotavljanjem subjektivnega pogoja ni bilo treba ukvarjati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka ni dokazala, da je tožnica storila v izredni odpovedi očitane kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (da je na delovnem mestu vpričo strank uporabljala telefon za lastne potrebe, da ni izvajala čiščenja lokala med izmeno in po njej, da ni obnavljala zalog v hladilniku in šanku, in da je na delovnem mestu uživala alkoholne pijače), zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Tudi sicer teža tožnici očitanih kršitev, še zlasti upoštevajoč njihovo časovno in tudi siceršnjo neopredeljenost, ni takšna, da bi utemeljevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
dokaz z zaslišanjem strank – pravica do dokaza – pravica do izjavljanja v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ko sodišče (brez upravičenega razloga) ne zasliši stranke, ki je (primarno) predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do (izvedbe predlaganega) dokaza, kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku in zato za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odpravnina – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi, v kateri sta pravdni stranki dogovorili, da je delavec upravičen do odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja s sporazumom. Iz izvedenih dokazov izhaja, da stranki nista sklenili pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ampak je tožniku delovno razmerje prenehalo glede na njegov predlog, zato tožniku ne pripada odpravnina na podlagi navedenega dogovora iz individualne pogodbe o zaposlitvi.
Toženec je samostojni podjetnik posameznik, zato zanj glede vročanja velja določba 3. odstavka 139. člena ZPP. Ta določa, da se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Tožba je bila tožencu vročena tako, da je bilo v hišnem predalčniku na naslovu, ki je bil kot sedež vročanja v času vročanja vpisan v poslovnem registru Slovenije, puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, da naj pisanje dvigne v roku 15 dni. Toženec tega ni storil, zato mu je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku na istem naslovu. S tem je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena.
Če korist nastane na veljavni pravni podlagi, ne gre za neupravičeno obogatitev.
Pravni temelj za pridobitev kupnine je prodajna pogodba, s katero se je toženec zavezal proti plačilu kupnine na kupca prenesti lastninsko pravico. Podlago za prodajo parcele pa predstavlja vknjižena lastninska pravica, ki jo je toženec pridobil ex lege od svojega pravnega prednika na podlagi dedovanja.
volilo – nujni delež – vračunanje volila v nujni delež
Ker je nujni delež zakoniti dedni delež in ker se pravila vračunavanja daril in volil nanašajo na vse zakonite dediče, je bilo treba uporabiti pravilo vračunavanja iz 47. člena ZD.
Ni pomembno, na kakšen način je zapustnik nujni del zapuščine (nujni delež) zapustil nujnim dedičem, to lahko stori tudi v obliki volila.
gradbena pogodba – teorija realizacije – dogovorjena cena – znižanje plačila zaradi napak – pobotni zahtevek – napake na stopnišču
Tožniku ni uspelo dokazati, da je bila s tožencem dogovorjena cena 11.143.195,00 SIT, tožencu pa ne, da je bila dogovorjena cena 7.000.000,00 SIT. Sodišče je zato uporabilo določilo drugega odstavka 642. člena OZ, po katerem določi sodišče plačilo tako, da ustreza vrednosti del za tak posel. Oceno dejanske vrednosti izvedenih del pa je zaupalo izvedencu gradbene stroke.
Tožena stranka ne more hkrati uveljavljati zahtevka za znižanje plačila zaradi napak in pobotnega zahtevka.
Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) člen 6. Enotna pravila za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM) člen 10. ZPPŽP člen 39.
vagonska zamuda - prevozna pogodba - nakladalni rok - nadomestilo - železniški promet
Glede na to, da je po COTIF sestavni del predpisov, ki urejajo prevoz v železniškem prometu tudi notranja zakonodaja, je potrebno upoštevati še ureditev po Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu.
Po 39. členu ZPPŽP mora pošiljatelj blago naložiti v dogovorjenem roku (nakladalni rok) in kolikor pošiljatelj prekorači nakladalni rok, ima prevoznik pravico do posebnega nadomestila po tarifi.
Stranki sta bili ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi dolžni upoštevati zakonske omejitve, ki so veljale v času, ko sta pogodbo sklepali. Navedeno pomeni, da sta bili dolžni upoštevati tudi omejitev glede višine odpravnine, kakor je bila določena v določilu 3. odstavku takrat veljavnega 449. člena ZGD (ta je določal, da če skupščina poslovodjo odpokliče brez utemeljenega razloga, mu je dolžna izplačati odpravnino v višini največ 6-kratne povprečne mesečne plače, ki jo je dosegel v zadnjih 12 mesecih, ko je opravljal funkcijo poslovodje, če je bil mandat poslovodje določen za 4 leta ali dalj). Neupoštevanje te omejitve pomeni delno ničnost pogodbe o zaposlitvi.
S pogodbo o zaposlitvi je bila dogovorjena višja odpravnina, zato je dogovor veljaven le do najvišjega obsega, ki ga zakon še dopušča.
Sama pravica do odpravnine tožniku ne gre na podlagi določbe ZGD-1, ki je veljal v času razrešitve tožnika, in tudi ne na podlagi določbe 3. odstavka 449. člena ZGD, temveč na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je tožnik lahko upravičen do odpravnine le v višini, ki upošteva v času sklepanja pogodbe veljavne zakonske omejitve, saj je vse, kar je bilo v pogodbi določeno več, nično.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068885
SPZ člen 234, 234/2, 247, 248. OZ člen 52, 579, 581, 581/1, 583, 584.
zahtevek na izpraznitev – služnost stanovanja – osebna služnost – oblika pogodbe – pisna oblika – teorija realizacije – ustanovitev stvarne pravice na nepremičnini – nastanek na podlagi sodne odločbe – nastanek na podlagi pravnega posla – priposestvovanje – posodbena pogodba – odpoved pogodbe – prekarij – uporabnina – stroški rezervnega sklada – stroški rednega vzdrževanja – izpraznitveni zahtevek
Tožničinemu zahtevku na izpraznitev se lahko toženka uspešno upre tako, da izkaže (in dokaže), da ima pravni naslov, obligacijsko ali stvarno pravico, ki ji omogoča uporabo stanovanja.
Ker po SPZ osebna služnost ne more nastati s priposestvovanjem, ni mogoče, da bi ustna pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja, ki mora biti sklenjena v pisni obliki, z njeno realizacijo konvalidirala: uporaba teorije o realizaciji bi izničila očitno voljo zakonodajalca, da izključi način pridobitve osebne služnosti stanovanja z uporabo.
zavarovanje kredita - regres zavarovalnice – cesija terjatve po kreditni pogodbi – subrogacija – notranje razmerje med kreditodajalcem in zavarovalnico – prekluzija – nepravočasnost vloge
Dolžnika se notranje razmerje med kreditodajalcem in zavarovalnico tiče izključno glede vprašanja, ali je prišlo do prenosa terjatve (cesije).
Upnik osnovnega, kreditnega razmerja je terjatev cediral tožeči stranki (zavarovalnici). S tem je tožeča stranka vstopila v položaj prvotnega upnika. Za takšno menjavo na upniški strani ni potrebno dolžnikovo soglasje. Soglasje je potrebno le v primeru, če se prvotni stranki pogodbe to že vnaprej izrecno dogovorita.
Kršitev pravila o prekluziji je relativna kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Nanjo pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da mora pritožnik, ko jo uveljavlja, konkretizirano izkazati ne le to, da je sodišče glede dela procesnega gradiva napačno presodilo njegovo (ne)pravočasnost po 286. členu ZPP, marveč tudi to, kako bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
Pritožnik, ki uveljavlja kršitev pravila o prekluziji, mora utemeljiti relacijo iz prvega odstavka 339. člena ZPP ali relacijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
predhodna odredba – obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve – objektivna nevarnost – trditveno in dokazno breme upnika – ocena dolžnikovega gospodarskega položaja – izdaja več predhodnih odredb
Z utemeljitvijo nevarnosti za bodočo uveljavitev terjatve le z delom bilančnih podatkov in podatkom o blokadi računa brez presoje, ali je upnik v predlogu za izdajo predhodne odredbe zatrjeval vsa relevantna dejstva, torej vse relevantne podatke iz predložene bilance stanja in bonitetne ocene, ki jih je treba primerjati in medsebojno primerjati, dolžniku ni mogoče naložiti bremena zatrjevanja in dokazovanja dejstev, s katerimi bi konkretno izpodbijal ugotovitev dejstev, ki naj bi pomenila izpolnitev pogoja za izdajo predhodne odredbe.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu – pogodba v korist tretjega - načelo vestnosti in poštenja
Po materialnem pravu tožeča stranka ne more zahtevati od tožene stranke plačila iz kasneje dolgovane vsote, ker te v trenutku zahteve tožena stranka (še) ni dolgovala S. d. d. V zakonu ni dolžnosti naročnika – tožene stranke evidentirati podizvajalčevo zahtevo in jo realizirati po tem, ko v plačilo dospejo poznejše terjatve glavnega izvajalca do naročnika. To pomeni, da tudi če pozneje dospe nova terjatev glavnega izvajalca do naročnika, naročnik ne sme v zvezi s poznejšo oziroma drugo terjatvijo glavnega izvajalca poplačati podizvajalca.