Glede na to, da je dedič tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja, za presojo, ali je hči denacionalizacijske upravičenke dedinja po njej tudi glede denacionaliziranega premoženja, ni odločilno, ali je bila živa ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ampak ali je bila živa ob pravnomočnosti prvega sklepa o dedovanju. Če dedič ni več živ ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, dedujejo to premoženje njegovi dediči.
Pisnost najemne pogodbe glede stanovanjske hiše je določena predvsem zaradi zagotovitve dokaza o sklenitvi pogodbe same in njeni vsebini. To pa nista razloga, zaradi katerega bi morala najemna pogodba ostati nična, čeprav je bila izpolnjena.
Za prenehanje najemne pogodbe ne zadošča obstoj odpovednih razlogov, temveč je potrebna tudi odpoved ali tožba.
Ker tožena stranka ni izkazala obstoja očitnega nesorazmerja vzajemnih obveznosti med dajatvami strank, ki je objektivni pogoj za oderuštvo, se sodišču tudi z ugotavljanjem subjektivnega pogoja ni bilo treba ukvarjati.
V zadevi, ki teče pred sodiščem splošne pristojnosti, je tožbeni zahtevek vložen zoper drugi toženi stranki, pa tudi vprašanje odgovornosti toženih strank v zadevi, ki teče pred sodiščem splošne pristojnosti, ni predhodno oziroma rešitev tega vprašanja ne more vplivati na pravilnost odločitve v tem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik zahteva plačilo odškodnine zoper delodajalca. Postopek se nadaljuje, ko odpade razlog za prekinitev. Ker v obravnavanem primeru sploh ni bilo zakonsko predvidenih razlogov za prekinitev postopka, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se postopek nadaljuje in da se ne čaka na rešitev spora med tožnikom in drugima dvema toženkama.
ZIZ člen 107, 107/4, 111, 112, 114, 115, 120, 120/3.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – prenos terjatve v izterjavo – sklep o prenosu – pritožba dolžnikovega dolžnika
Dolžnikovemu dolžniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika, saj v tej fazi postopka še ni poseženo v njegove pravice in pravne interese.
tožba zaradi uveljavitve prerekane ločitvene pravice - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev – napotitveni sklep - pravni interes ločitvenega upnika – neposestna zastavna pravica
Sodišče prve stopnje, potem ko je samo ugotovilo, da je napotitveni sklep postal pravnomočen, ni imelo več pravice vsebinsko odločati o obstoju pravnega interesa za vložitev tožbe, ker je o tem že bilo pravnomočno odločeno, čeprav dejansko na škodo tožeče stranke, ki je z opustitvijo pritožbe zoper nezakonit napotitveni sklep stečajnega sodišča, nase prevzela breme zatrjevanja in dokazovanja obstoja ločitvene pravice, pridobljene z neposredno izvršljivo notarsko listino in z vpisom v evidenco neposestnih zastavnih pravic.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga
Obveznost za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je nastala ob vložitvi tožbe. Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala po tem, ko je bila s plačilnim nalogom že pozvana na plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšen predlog zavrglo.
Pri predplačilu najemnine ni šlo za povračilo toženi stranki za investicijska vlaganja v poslovni prostor in torej ni šlo za komutativno zavezo tožeče stranke. Tako ni bilo poslovne podlage za dogovor, da se tožeča stranka odpove pravici zahtevati predplačilo najemnin. Nasprotno, ni najti drugega razloga, kot da si je tožena stranka na ta način zagotovila ugoden ekonomski položaj za primer, da prisilna poravnava ne bi uspela in da bi bila v sledečem stečajnem postopku nad tožečo stranko najemna pogodba predčasno odpovedana, do česar je dejansko tudi prišlo. Takšen namen pa ne predstavlja dopustne poslovne podlage, saj je v nasprotju z načelom enake vrednosti dajatev.
hipotekarni dolžnik – ugovor tretjega – predlog tretjega za odlog izvršbe – ugovor zoper sklep o izvršbi
Ker je bila hipoteka na polovici nepremičnine, ki je predmet izvršbe, vknjižena v zemljiški knjigi 30.11.2009, pritožnik pa je lastninsko pravico na obremenjeni polovici te nepremičnine pridobil 9.9.2010, ko je bil na podlagi razdružilne pogodbe z dne 28.4.2010 vknjižen kot izključni lastnik te nepremičnine, je s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika in bi moralo prvostopenjsko sodišče njegov ugovor obravnavati kot ugovor dolžnika in glede na dopustne ugovorne razloge, ki bi pritožniku šli kot dolžniku.
Rok za plačilo sodne takse je določen v prvem odstavku 34. člena ZST-1. Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka. Plačilo sodne takse za pritožbo je določeno kot procesna predpostavka za začetek pritožbenega postopka, zato se z iztekom prekluzivnega zakonskega roka za plačilo sodne takse po določbi tretjega odstavka 105.a člena ZPP šteje, da je bila pritožba umaknjena.
volilo – nujni delež – vračunanje volila v nujni delež
Ker je nujni delež zakoniti dedni delež in ker se pravila vračunavanja daril in volil nanašajo na vse zakonite dediče, je bilo treba uporabiti pravilo vračunavanja iz 47. člena ZD.
Ni pomembno, na kakšen način je zapustnik nujni del zapuščine (nujni delež) zapustil nujnim dedičem, to lahko stori tudi v obliki volila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0059895
ZPP člen 212. OZ člen 190, 190/1, 197. SPZ člen 115.
sklepčnost tožbe – trditvena podlaga – sklicevanje na priloge – substanciranje navedb – upravljanje soseske – delitev stroškov s strani upravnika – nujna gestija
Manjkajočih trditev ni mogoče nadomeščati v dokaznem postopku. Prav tako ne zadošča neopredeljeno sklicevanje na priloge, saj ni naloga sodišča, da samo iz obsežnih prilog razbira, kaj so pravno relevantne navedbe tožnice. Potrebno je zato, da so vsaj splošne dejanske navedbe razvidne iz tožbe, sklicevanje na priloge pa se lahko nanaša le na dokaz teh navedb ali na njihovo natančnejše substanciranje. Tudi takšno sklicevanje pa mora biti tako določno, da sodišču omogoča hitro in učinkovito povzemanje in povezovanje zatrjevanih dejstev.
Pojem stroškov upravljanja, ki jih tožeča stranka kot upravnik zaračunava daljše časovno obdobje, ne sodi v pojem nujne gestije.
ZJU člen 6, 152. ZSPJS člen 20, 20/2. ZZelP-F člen 43.
javni uslužbenec – plača – pogodba o zaposlitvi – premestitev – državni organi
Tožniku je prenehalo delovno razmerje v javni agenciji in je brez prekinitve sklenil delovno razmerje z ministrstvom. V tožnikovem primeru ni šlo za premestitev na drugo delovno mesto v drugem državnem organu in tudi ne za premestitev javnega uslužbenca na drugo delovno mesto, zato tožnik neupravičeno zahteva, da bi mu morala tožena stranka ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi upoštevati količnik za določitev osnovne plače, ki ga je imel pri javni agenciji.
Tožnik v ustreznih prekluzivnih rokih ni sprožil sodnega varstva glede veljavnosti posameznih pogodbenih določil. Glede na navedeno tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko mu je obračunavala in izplačevala plačo na podlagi količnika, kot je bil dogovorjen s strani obeh pogodbenih strank v pogodbi o zaposlitvi.
Skladno z določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP se prvi toženki (pravni osebi) kot subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Če vročitev ni opravljena na naslovu, navedenem v registru, kot v obravnavanem primeru, ni mogoče šteti, da je prišlo do pravilne vročitve tožbe v odgovor, zato niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
obveznost plačila – plačilo za delo – minimalna plača - pogoji za postopen prehod na določeno višino minimalne plače - način prehoda na določeno višino minimalne plače
Uporaba določb ZMinP o postopnem prehodu na z zakonom določeno višino minimalne plače, pri toženi stranki ne pride v poštev, ker za tak prehod ni bil izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 9. člena ZminP, ki določa, da se je delodajalec po tem zakonu v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona dolžan posvetovati in skleniti pisni sporazum s sindikatom pri delodajalcu, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja, če tega ni, pa s svetom delavcev ali z delavci na zboru delavcev. Tožena stranka o postopnem prehodu na minimalno plačo ni sklenila pisnega sporazuma z delavci na zboru delavcev. Tožena stranka je obstoj takšnega sporazuma sicer zatrjevala in ga celo predložila, vendar toženec ni dokazal, da bi bil sporazum v resnici sklenjen v skladu z ZMinP in ZSDU, saj iz dokaznega postopka izhaja, da se zbor delavcev v resnici sploh ni sestal.
gradbena pogodba – teorija realizacije – dogovorjena cena – znižanje plačila zaradi napak – pobotni zahtevek – napake na stopnišču
Tožniku ni uspelo dokazati, da je bila s tožencem dogovorjena cena 11.143.195,00 SIT, tožencu pa ne, da je bila dogovorjena cena 7.000.000,00 SIT. Sodišče je zato uporabilo določilo drugega odstavka 642. člena OZ, po katerem določi sodišče plačilo tako, da ustreza vrednosti del za tak posel. Oceno dejanske vrednosti izvedenih del pa je zaupalo izvedencu gradbene stroke.
Tožena stranka ne more hkrati uveljavljati zahtevka za znižanje plačila zaradi napak in pobotnega zahtevka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pravica do zagovora – zagovor – preložitev – bolniški stalež
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da v nekaterih primerih (npr. daljši bolniški stalež) od delodajalca ni ustrezno pričakovati, da zagovor preloži na kasnejši datum in delavcu omogoči zagovor kasneje, kljub temu, da se delavec opravičeno ne odzove vabilu na zagovor, saj bi takšna preložitev glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved preprečila možnost takšne odpovedi. V takšnih primerih gre za okoliščino, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči kasnejši zagovor, oziroma da datum že določenega zagovora preloži, kar pa je eden od zakonskih razlogov, na podlagi katerega od delodajalca ni mogoče pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
umik pritožbe – plačilo sodne takse – način plačila – pravočasno plačilo sodne takse – uporaba ZST-1 – uporaba ZST – izdaja plačilnega naloga – opomin
ZST je postopek izterjave neplačane takse urejal drugače kot veljavni ZST-1. Med drugim ni predvideval izdaje plačilnega naloga, temveč je sodišče v primeru neplačila sodne takse ob njeni zapadlosti, stranko, ki jo je plačilo bremenilo, na plačilo opozorilo z opominom, v katerem ji je določilo rok, v katerem mora poravnati sodno takso, povečano za takso za opomin.
V primeru plačila sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev, se plačilo šteje za pravočasno, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka iz plačilnega naloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo – postopek pred odpovedjo s strani delodajalca
Zoper opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni samostojnega pravnega sredstva, temveč se utemeljenost tega opozorila presoja v okviru spora o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je med drugim tudi ta, da je bil delavec pred tem že pisno opozorjen na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in da od prejema pisnega obvestila do nove kršitve, ki je predmet redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni minilo več kot leto dni.
Pritrditi je tožeči stranki, da pravna posledica umika tožbe iz prvega odstavka 158. člena ZPP ne nastopi le v primeru, ko tožeča stranka izrecno sama umakne tožbo, kot je to zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, vendar tudi v primeru, kadar se tožba po samem zakonu šteje za umaknjeno, kot to določa npr. tretji odstavek 105.a člena ZPP, ki je bil uporabljen v obravnavanem primeru.