Javnopravna dopustnost gradnje je brez pomena za presojo utemeljenosti sosedskopravnega varstva.
V primeru, ko narava imisije omogoča več načinov za njeno preprečitev, ni mogoče odrejati ukrepov, ki jih mora zaradi odprave vzrokov prepovedanih emisij lastnik na svoji nepremičnini izvesti.
poslovna odškodninska odgovornost – razbremenitev odškodninske odgovornosti – obveznost za prevzem delavca na delovno mesto – dolžnost obveščanja – ustreznost delovnega mesta – mnenje invalidske komisije
Glede na to, da je bil delavec invalid III. kategorije, mu je bilo potrebno najti primerno delavno mesto, o njegovi ustreznosti pa mnenje podaja invalidska komisija kot izvedenski organ. Ker je tožena stranka takšno mnenje dobila šele 20. 2. 2009, je delavca utemeljeno zaposlila šele 23. 2. 2009, zato ne more odgovarjati za škodo, ki je nastala tožeči stranki z izplačilom plač in prispevkov za meseca januar in februar 2009.
sklepčnost tožbe – arbitrarno ravnanje sodišča – trditveno in dokazno breme – ustrezna trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo – premoženjska škoda
Sodišče bi moralo, če je podvomilo o sklepčnosti tožbe, tožnika na to opozoriti. V okviru materialnega procesnega vodstva bi se moralo že na naroku izreči o tem, katera manjkajoča „konkretna pravnorelevantna dejstva, ki utemeljujejo nastanek uveljavljane pravne posledice“ ima v mislih, pa tega niti v izpodbijani sodbi ni storilo. Tako ni jasno, katere so „ustrezne trditve“, ki jih je sodišče pričakovalo od tožnika.
odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – organizacija za plačilni promet – pravni interes za pritožbo – nedovoljena pritožba – veteranski dodatek – omejitev izvršbe – prejemki, izvzeti iz izvršbe
Zgolj pavšalno zatrjevanje okrnitev ugleda in dobrega imena banke, ki z ničemer ni izkazana, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja konkretizacije oškodovanja pritožnice in poslabšanja njenega pravnega ali dejanskega položaja.
Izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, da banka preneha z rubežem veteranskega dodatka, je v nasprotju z ugotovitvijo, ki izhaja iz njegove obrazložitve, da predstavlja veteranski dodatek kot mesečni dohodek socialni korektiv, s katerim se vojnim veteranom zagotavlja socialno varnost oziroma eksistenčni minimum in da zato za izvršbo na veteranski dodatek veljajo omejitve.
nepremoženjska škoda – strah – duševne bolečine - deljena odgovornost
V primeru, ko strah ne izzveni, se, gledano z vidika odškodninskega prava, manifestira kot omejitev na področju življenjske aktivnosti, ki povzroča duševne bolečine.
Pogoju intenzitete strahu je zadoščeno, ko je zaskrbljenost takšne stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši njegovo duševno ravnovesje do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – norma – doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Za odgovor na vprašanja, ali je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zakonita, je bistveno, ali je tožnici možno očitati nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov. Ob utečenim sistemu spremljanja storilnosti, takšno nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, kot se je pokazalo pri tožnici, pomeni odpovedni razlog nesposobnosti v smislu določbe druge alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Ta določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Vrhovno sodišče RS že je zavzelo stališče, da iz uveljavljene sodne prakse ne izhaja, da bi moral delodajalec ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti – nedoseganja pričakovanih rezultatov - še posebej opredeliti razloge za nedoseganje pričakovanih rezultatov, temveč je odločilno le, ali so za nedoseganje rezultatov obstajale neke objektivne ovire.
sodna določitev meje – kriteriji za določitev meje – močnejša pravica – javno dobro – meja z javnim dobrim – katastrska meja
V obravnavanem primeru se predlaga sodna določitev meje med zemljiščem, ki je javno dobro, ter zemljiščema, ki sta v zasebni lasti. To pa pomeni, da je mogoče določiti mejo zgolj po kriteriju močnejše pravice.
Mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071497
ZPP člen 14. OZ člen 147, 148. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen 5, 108, 109, 116, 118.
odškodninska odgovornost države – škoda, ki jo povzročijo policisti - uporaba prisilnih sredstev policistov – prekoračitev pooblastil – nedopustno ravnanje policistov – identično dejansko stanje
Tožnikovega obnašanja ni mogoče šteti kot pasivno upiranje. Tožnik se je aktivno upiral, saj je policista odrival in ga poskušal udariti tako, da je zamahoval proti njemu, medtem ko je pomembna okoliščina, da je takrat prijatelj tožnika prišel policistu za hrbet in ga pričel daviti. V takšnih okoliščinah in ob ugotovitvi sodišča, da se je tožnik policistu aktivno upiral do podrtja na tla, ni podlage za očitek o prekoračitvi pooblastil, ker je policist tožnika udaril v predel obraza in v ledveni del hrbta.
pravdni stroški – načelo uspeha – krivdni stroški – zavrženje tožbe – tožba na izločitev stvari – kasnejše poplačilo upnika
Kar zadeva kriterij uspeha je odločilen končni uspeh strank v pravdi, zato ni pomembno, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna, dopustna oziroma utemeljena, ali pa ne. Čeprav je tožeča stranka v trenutku vložitve tožbe imela pravni interes zanjo, pa se je kasneje zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkazalo, da tega nima več, je zaradi posledičnega zavrženja njene tožbe v pravdi pač propadla in mora zato svoje pravdne stroške kriti sama, toženi stranki pa povrniti njene pravdne stroške.
ZP-1 člen 150, 150/2, 168. ZST -1 člen 10, 10/4, 11, 11/4, 34a.
obročno plačilo sodne takse -upravičenci do pritožbe – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
ZST-1 ne navaja ničesar o pravnem sredstvu zoper sklep o ugovoru povezanem z odmero sodne takse, zato je potrebno uporabiti procesni predpis, to je ZP-1, ki v drugem odstavku 150. člena z uporabo 168. člena določa, kdo lahko vloži pritožbo v imenu storilca in s tem zavezanca za odmero sodne takse.
ZSReg člen 9, 9/2. ZZK-1 člen 79, 80, 80/3. ZGD-1 člen 482, 482/1.
zaznamba spora na poslovnem deležu družbenika – spor o (so)lastništvu poslovnega deleža – vpis po uradni dolžnosti – učinek vpisa zaznambe spora – deklaratornost vpisa v sodni register
Korporacijskopravni učinek lastništva poslovnega deleža in statusa družbenika ima že seznanitev in izkaz tega dejstva poslovodji družbe, ne glede na to, kdo je vpisan kot družbenik v sodni register. Zato tudi vpis zaznambe spora o (so)lastništvu poslovnega deleža v primeru uspešne uveljavitve (so)lastninske pravice na njem v sodnem postopku ne more imeti do družbe učinkov za nazaj, torej od dneva zaznambe spora v sodni register.
spor majhne vrednosti – odsotnost tožene stranke – zahteva za razpis naroka – domneva pripoznave tožbenega zahtevka
V takšni procesni situaciji, ko je dejansko stanje sporno in stranka, ki je zahtevala razpis naroka ter je nanj pravilno vabljena, na narok ne pristopi, je sodišče prve stopnje vezano na specialno ureditev po tretjem odstavku 454. člena ZPP, ki v sporu majhne vrednosti kot sankcijo za odsotnost tožene stranke, ki je zahtevala razpis naroka, določa fikcijo pripoznave tožbenega zahtevka in izdajo sodbe na podlagi pripoznave ob izpolnjenih pogojih iz 316. člena ZPP.
Zahteva za razpis naroka mora biti s strani stranke izrecno in določno postavljena in se ta zahteva ne domneva na podlagi podanih dokaznih predlogov strank, če te predlagajo zaslišanje strank in zaslišanje prič, kar je nesporno v teoriji in uveljavljeno v sodni praksi.
Ker je toženi stranki nedvomno bila dana možnost, da svoje pravice, ki so ji dane po zakonu, uresniči, to je, da se njene trditve in dokazi preizkusijo v kontradiktornem postopku, s tem ko je sodišče sledilo njeni zahtevi za razpis naroka, ji niso v ničemer kršene ustavne pravice po 22. členu Ustave RS, saj se je z lastno neaktivnostjo odpovedala ustavni pravici do enakega varstva pravic.
izpraznitev in izročitev nepremičnine – nezakonita uporaba stanovanja – bivanje v hiši do preklica – prekarij – sklenitev najemne pogodbe – pisna pogodba – uporaba hiše brez pravnega naslova
Odkar je tožnica prepovedala nadaljnje bivanje, toženci hišo uporabljajo brez pravnega naslova. Najemne pogodbe s tožnico namreč niso sklenili.
Najemna pogodba se sklene v pisni obliki, sicer se šteje, da je pogodba nična.
Med pravdnima strankama ni nastalo najemno razmerje, ampak je šlo zgolj za prekarij. Ker čas bivanja tožencev v hiši očitno ni bil vnaprej določen oziroma omejen, je tožnica smela tožencem kadar koli prepovedati nadaljnjo uporabo sporne nepremičnine.
Če bi se pokazalo, da dolžnik od upnikove pokojnine odteguje zneske po nepristni upravni izplačilni prepovedi (o tem je namreč mogoče dvomiti, če na listini ni lastnoročnega dolžnikovega podpisa, ni pa bila ta pomanjkljivost odpravljena), je iz vsebine upnikovega predloga mogoče ugotoviti tudi verjetnost obstoja terjatve, ki se izraža v podanem zahtevku po prenehanju odtegovanja zneskov od pokojnine in nakazovanje le-teh tretji osebi.
OZ člen 287, 455. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 58.
mednarodna prodaja blaga - sklenitev prodajne pogodbe - rok za plačilo kupnine - dogovor o roku in načinu plačila - pravila o vračunanju izpolnitve - uporaba dunajske konvencije
Ker gre za spor iz gospodarske prodajne pogodbe, katerega stranki sta članici EU, ki sta ratificirali Dunajsko konvencijo, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je Dunajsko konvencijo uporabilo kot materialno pravo v tem sporu. Iz vsebine navedb pravdnih strank namreč ni razvidno, da bi izključili uporabo Dunajske konvencije.
Stranki sta se z aneksom dogovorili o višini terjatve tožeče stranke kot o načinu in roku plačila, katerega pa je tožena stranka bistveno kršila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071481
ZPP člen 30, 44, 44/2, 44/3, 108, 208, 208/2, 276, 276/1,339, 339/1. SPZ člen 99.
prekinitev postopka – sklep o nadaljevanju postopka – vrednost spornega predmeta – poseben sklep – korekturna dolžnost sodišča – plačilo sodne takse – procesna predpostavka – relativna bistvena kršitev določb postopka – varstvo lastninske pravice – vznemirjanje – pasivna legitimacija – protipravnost vznemirjanja – pogodbeno dogovorjena služnost – učinek inter partes – prepoved bodočega motenja
Če tožnik ne plača sodne takse, gre za formalno pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti le do konca predhodnega preizkusa tožbe, to je do vročitve tožbe tožencem. Če sodišče do tedaj ne opazi, da sodna taksa ni bila plačana, mora tožbo vsebinsko obravnavati, takso pa prisilno izterjati.
Pogodbeno ustanovljena služnost, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ne zavezuje kasnejših lastnikov zemljišč, v breme katerih je bila služnost dogovorjena (tudi če so zanjo ob nakupu vedeli).
Vznemirjanje ne bi bilo protipravno le, če bi tožencem uporabo zemljišč dovolila sedanja lastnika (tožnika), česar pa toženci niso zatrjevali in tudi ne dokazali.
sprememba tožbe – čas za pripravo za obravnavanje o spremenjeni tožbi – uporabnina – pravnomočno razsojena stvar – odprava bistvene kršitve postopka
Sodišče, ki toženki ni podelilo roka za pripravo na (na naroku) spremenjen tožbeni zahtevek, je toženki onemogočilo, da preveri in po potrebi predloži dokaze o plačevanju najemnine za obdobje zajeto z razširjenim tožbenim zahtevkom.
S tem, ko je bilo v postopku osebnega stečaja prodano vse premoženje stečajnega dolžnika, t.j. ½ nepremičnine, na katero je dovoljena obravnavana izvršba, in se je izvršilni postopek nadaljeval s prodajo ½ nepremičnine, ki je na podlagi sodbe med izvršilnim postopkom postala last njegove zunajzakonske partnerke, pritožbeno sodišče meni, da je prvotni dolžnik glede tega predmeta izvršbe izgubil položaj dolžnika. Sodišče prve stopnje je nadaljevalo izvršbo zoper zunajzakonsko partnerko prvotnega dolžnika kot hipotekarno dolžnico in na javni dražbi prodajalo le njej solastni del nepremičnine, jo tudi uspešno prodalo ter jo domaknilo in izročilo kupcu. S sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu pa je sodišče prve stopnje hipotekarni dolžnici naložilo, da se je dolžna izseliti iz družinske stanovanjske hiše in jo prosto oseb ter stvari izročiti kupcu v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa. Ker je prvotni dolžnik glede tega predmeta izvršbe izgubil položaj dolžnika, bi moral v pritožbi zoper ta del sklepa sodišča prve stopnje o izročitvi nepremičnine kupcu, ki se neposredno ne nanaša nanj, utemeljiti svoj pravni interes za pritožbo, česar pa ni storil.