avtomobilski kasko – izplačilo zavarovalnine – splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska – razlaga splošnih pogojev - dejanska vrednost zavarovane stvari – osnova za ugotavljanje višine škode - izvedenec avtomobilske stroke – pravno vprašanje
Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ker ni angažiralo izvedenca avtomobilske stroke, saj je sporno vprašanje, to je vprašanje o tem, kaj je osnova za ugotavljanje višine škode, pravno vprašanje. Pravna vprašanja pa rešuje sodišče in ne izvedenec.
preživnina – določitev preživnine – preživljanje otroka po njegovi polnoletnosti – namen preživnine
Tožnice se ne sme (in se je tudi ne da) prisiliti v to, da bi preživnino (sodno) terjala tudi od očeta, vendar je njeno preživljanje tudi njegovo breme, kar logično vpliva na višino obveznosti toženke iz tega istega naslova.
Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, je v tem, da se mu omogoči šolanje, torej da se mu lahko posveti in ga uspešno konča. Če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), bi to izničilo namen preživnine (ogrozilo bi uspešen zaključek šolanja).
razžalitev dobrega imena in časti – razžalitev – protipravnost izjav – osebna prizadetost – objektivno žaljivo ravnanje – pravni standard
Za presojo protipravnosti toženkinih izjav ni pomembno, ali je bil tožnik z izjavama osebno prizadet, pač pa je odločilno, ali sta izjavi žaljivi v očeh povprečnega bralca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068854
ZPP člen 454, 458, 458/1. OZ člen 766.
spor majhne vrednosti – narok – zahteva po izvedbi naroka – dokazni predlogi – mandatna pogodba – splošno pooblastilo odvetniku – odločba BPP
V postopku v sporih majhne vrednosti mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo
pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – zavrženje tožbe – objektivna identiteta zahtevka – dejanska podlaga zahtevka - ekvivalenčna teorija
V obravnavani zadevi je tožnik utemeljeval svoj zahtevek na drugačnem dejstvenem substratu (tudi) na dejstvih, ki so nastala po pravnomočnosti sodbe V P 201/92, zato ima pritožba prav, ko opozarja, da dejanski temelj obravnavanega zahteva s sodbo V P 201/92 ni mogel biti zajet in je s tem bistveno drugačen od dejanskega temelja zahtevka, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno. Sodišče bi moralo tožbeni zahtevek vsebinsko presojati.
Če bi se pokazalo, da dolžnik od upnikove pokojnine odteguje zneske po nepristni upravni izplačilni prepovedi (o tem je namreč mogoče dvomiti, če na listini ni lastnoročnega dolžnikovega podpisa, ni pa bila ta pomanjkljivost odpravljena), je iz vsebine upnikovega predloga mogoče ugotoviti tudi verjetnost obstoja terjatve, ki se izraža v podanem zahtevku po prenehanju odtegovanja zneskov od pokojnine in nakazovanje le-teh tretji osebi.
sodna določitev meje – kriteriji za določitev meje – močnejša pravica – javno dobro – meja z javnim dobrim – katastrska meja
V obravnavanem primeru se predlaga sodna določitev meje med zemljiščem, ki je javno dobro, ter zemljiščema, ki sta v zasebni lasti. To pa pomeni, da je mogoče določiti mejo zgolj po kriteriju močnejše pravice.
Mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071494
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1, 186, 192, 533, 538, 538/1.
kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – neobrazložena zavrnitev dokaznih predlogov – darilna pogodba – obličnost pogodbe – določljiv predmet obveznosti
Sodišče prve stopnje je storilo absolutni bistveni kršitvi postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker tožencema v postopku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sporna in odločilna dejstva je prvo sodišče ugotavljalo le na podlagi listin v spisu ter na podlagi izvedeniškega mnenja, medtem ko je dokazne predloge z zaslišanjem strank in prič zavrnilo brez argumentirane obrazložitve, ob tem, da je toženi stranki očitalo, da ni dokazala obstoja darilne pogodbe, obsega darila (višine denarnih sredstev) in datuma sklenitve darilne pogodbe.
Predmet obveznosti je določljiv tudi v primeru, da darovalec obdarjencu podari vsa denarna sredstva, ki se nahajajo na računu obdarjenca, čeprav ne navede, kolikšna je točna višina teh sredstev. Seveda je težko dokazno breme tako glede obstoja kot glede predmeta neoblično sklenjene darilne pogodbe na toženi stranki.
ZASP člen 21, 73, 79, 79/4, 81, 81/1, 99, 99/4, 167, 168. OZ člen 118, 644, 644/3.
avtorska pogodba – kršitev avtorske pravice – prenos materialnih avtorskih pravic – odplačnost – ničnost – čezmerno prikrajšanje
Tožnik je materialno avtorsko pravico do objave njegovega dela z avtorsko pogodbo prenesel na toženko, zato kršitev pravice ni podana.
Relevanten trenutek za ugotavljanje očitnega nesorazmerja med obveznostmi pogodbenih strank je trenutek sklenitve pogodbe. Po tožnikovih navedbah naj bi očitno nesorazmerje med vrednostjo avtorskega dela in dogovorjenim plačilom nastalo po sklenitvi pogodbe, zato njegov zahtevek na razveljavitev pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja ni utemeljen.
Po izdaji sklepa o ločitvi, ko mora sodišče opraviti tudi popis in cenitev zapuščine, je upnik dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka in v takšnem primeru bo moralo zapuščinsko sodišče zapuščinski postopek prekiniti, saj (pravilna) izdaja sklepa o dedovanju niti ni mogoča. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju je namreč omejena le na tisto premoženje, kar bo od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071481
ZPP člen 30, 44, 44/2, 44/3, 108, 208, 208/2, 276, 276/1,339, 339/1. SPZ člen 99.
prekinitev postopka – sklep o nadaljevanju postopka – vrednost spornega predmeta – poseben sklep – korekturna dolžnost sodišča – plačilo sodne takse – procesna predpostavka – relativna bistvena kršitev določb postopka – varstvo lastninske pravice – vznemirjanje – pasivna legitimacija – protipravnost vznemirjanja – pogodbeno dogovorjena služnost – učinek inter partes – prepoved bodočega motenja
Če tožnik ne plača sodne takse, gre za formalno pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti le do konca predhodnega preizkusa tožbe, to je do vročitve tožbe tožencem. Če sodišče do tedaj ne opazi, da sodna taksa ni bila plačana, mora tožbo vsebinsko obravnavati, takso pa prisilno izterjati.
Pogodbeno ustanovljena služnost, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ne zavezuje kasnejših lastnikov zemljišč, v breme katerih je bila služnost dogovorjena (tudi če so zanjo ob nakupu vedeli).
Vznemirjanje ne bi bilo protipravno le, če bi tožencem uporabo zemljišč dovolila sedanja lastnika (tožnika), česar pa toženci niso zatrjevali in tudi ne dokazali.
ZP-1 člen 150, 150/2, 168. ZST -1 člen 10, 10/4, 11, 11/4, 34a.
obročno plačilo sodne takse -upravičenci do pritožbe – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
ZST-1 ne navaja ničesar o pravnem sredstvu zoper sklep o ugovoru povezanem z odmero sodne takse, zato je potrebno uporabiti procesni predpis, to je ZP-1, ki v drugem odstavku 150. člena z uporabo 168. člena določa, kdo lahko vloži pritožbo v imenu storilca in s tem zavezanca za odmero sodne takse.
ZSReg člen 9, 9/2. ZZK-1 člen 79, 80, 80/3. ZGD-1 člen 482, 482/1.
zaznamba spora na poslovnem deležu družbenika – spor o (so)lastništvu poslovnega deleža – vpis po uradni dolžnosti – učinek vpisa zaznambe spora – deklaratornost vpisa v sodni register
Korporacijskopravni učinek lastništva poslovnega deleža in statusa družbenika ima že seznanitev in izkaz tega dejstva poslovodji družbe, ne glede na to, kdo je vpisan kot družbenik v sodni register. Zato tudi vpis zaznambe spora o (so)lastništvu poslovnega deleža v primeru uspešne uveljavitve (so)lastninske pravice na njem v sodnem postopku ne more imeti do družbe učinkov za nazaj, torej od dneva zaznambe spora v sodni register.
razmerja med starši in otroci – ugotavljanje očetovstva – tožba na ugotovitev očetovstva – izogibanje izvedbi dokaza – testiranje DNK - določitev preživnine – trditveno in dokazno breme
Če sodišče dokaza ne more izvesti, mora pač odločiti ob upoštevanju ostalih dokazov. Pri tem mora presoditi, kakšen pomen ima okoliščina, da je toženec onemogočil izvedbo dokaza, ki bi zanesljivo lahko potrdil resničnost oziroma neresničnost trditve tožnice. Sodišče prve stopnje je navedeno okoliščino pravilno štelo v prid resničnosti tožbenih trditev tožnice in ob njeni in materini izpovedi pravilno odločilo, da je toženec njen oče.
Ker je strošek nakupa obrazca ugovora izkazan z računom z dne 31.7.2012 nastal že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in je ob vložitvi ugovora dne 1.8.2012 bila znana tudi njegova višina, bi ga moral dolžnik priglasiti že v ugovoru. Ker pa ga je priglasil šele z vlogo 28.9.2012, mu ga sodišče prve stopnje kot prepozno priglašenega ne bi smelo priznati.
Javnopravna dopustnost gradnje je brez pomena za presojo utemeljenosti sosedskopravnega varstva.
V primeru, ko narava imisije omogoča več načinov za njeno preprečitev, ni mogoče odrejati ukrepov, ki jih mora zaradi odprave vzrokov prepovedanih emisij lastnik na svoji nepremičnini izvesti.
odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – organizacija za plačilni promet – pravni interes za pritožbo – nedovoljena pritožba – veteranski dodatek – omejitev izvršbe – prejemki, izvzeti iz izvršbe
Zgolj pavšalno zatrjevanje okrnitev ugleda in dobrega imena banke, ki z ničemer ni izkazana, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja konkretizacije oškodovanja pritožnice in poslabšanja njenega pravnega ali dejanskega položaja.
Izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, da banka preneha z rubežem veteranskega dodatka, je v nasprotju z ugotovitvijo, ki izhaja iz njegove obrazložitve, da predstavlja veteranski dodatek kot mesečni dohodek socialni korektiv, s katerim se vojnim veteranom zagotavlja socialno varnost oziroma eksistenčni minimum in da zato za izvršbo na veteranski dodatek veljajo omejitve.