odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – organizacija za plačilni promet – pravni interes za pritožbo – nedovoljena pritožba – veteranski dodatek – omejitev izvršbe – prejemki, izvzeti iz izvršbe
Zgolj pavšalno zatrjevanje okrnitev ugleda in dobrega imena banke, ki z ničemer ni izkazana, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja konkretizacije oškodovanja pritožnice in poslabšanja njenega pravnega ali dejanskega položaja.
Izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, da banka preneha z rubežem veteranskega dodatka, je v nasprotju z ugotovitvijo, ki izhaja iz njegove obrazložitve, da predstavlja veteranski dodatek kot mesečni dohodek socialni korektiv, s katerim se vojnim veteranom zagotavlja socialno varnost oziroma eksistenčni minimum in da zato za izvršbo na veteranski dodatek veljajo omejitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – norma – doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Za odgovor na vprašanja, ali je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zakonita, je bistveno, ali je tožnici možno očitati nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov. Ob utečenim sistemu spremljanja storilnosti, takšno nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, kot se je pokazalo pri tožnici, pomeni odpovedni razlog nesposobnosti v smislu določbe druge alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Ta določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Vrhovno sodišče RS že je zavzelo stališče, da iz uveljavljene sodne prakse ne izhaja, da bi moral delodajalec ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti – nedoseganja pričakovanih rezultatov - še posebej opredeliti razloge za nedoseganje pričakovanih rezultatov, temveč je odločilno le, ali so za nedoseganje rezultatov obstajale neke objektivne ovire.
sklepčnost tožbe – arbitrarno ravnanje sodišča – trditveno in dokazno breme – ustrezna trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo – premoženjska škoda
Sodišče bi moralo, če je podvomilo o sklepčnosti tožbe, tožnika na to opozoriti. V okviru materialnega procesnega vodstva bi se moralo že na naroku izreči o tem, katera manjkajoča „konkretna pravnorelevantna dejstva, ki utemeljujejo nastanek uveljavljane pravne posledice“ ima v mislih, pa tega niti v izpodbijani sodbi ni storilo. Tako ni jasno, katere so „ustrezne trditve“, ki jih je sodišče pričakovalo od tožnika.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071497
ZPP člen 14. OZ člen 147, 148. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen 5, 108, 109, 116, 118.
odškodninska odgovornost države – škoda, ki jo povzročijo policisti - uporaba prisilnih sredstev policistov – prekoračitev pooblastil – nedopustno ravnanje policistov – identično dejansko stanje
Tožnikovega obnašanja ni mogoče šteti kot pasivno upiranje. Tožnik se je aktivno upiral, saj je policista odrival in ga poskušal udariti tako, da je zamahoval proti njemu, medtem ko je pomembna okoliščina, da je takrat prijatelj tožnika prišel policistu za hrbet in ga pričel daviti. V takšnih okoliščinah in ob ugotovitvi sodišča, da se je tožnik policistu aktivno upiral do podrtja na tla, ni podlage za očitek o prekoračitvi pooblastil, ker je policist tožnika udaril v predel obraza in v ledveni del hrbta.
pravdni stroški – načelo uspeha – krivdni stroški – zavrženje tožbe – tožba na izločitev stvari – kasnejše poplačilo upnika
Kar zadeva kriterij uspeha je odločilen končni uspeh strank v pravdi, zato ni pomembno, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna, dopustna oziroma utemeljena, ali pa ne. Čeprav je tožeča stranka v trenutku vložitve tožbe imela pravni interes zanjo, pa se je kasneje zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkazalo, da tega nima več, je zaradi posledičnega zavrženja njene tožbe v pravdi pač propadla in mora zato svoje pravdne stroške kriti sama, toženi stranki pa povrniti njene pravdne stroške.
Sodišče mora pri odločanju o oprostitvi (pa tudi o odlogu ali obročnem plačilu taks) upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe. To pa pomeni, da se sodišče ne more zadovoljiti zgolj s splošno gospodarsko oziroma finančno situacijo v družbi, pač pa mora zgoraj navedene relevantne okoliščine presojati v vsakem konkretnem primeru taksnega zavezanca.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZPP člen 142, 142/4.
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba družbenika – domneva insolventnosti – obstoj insolventnosti – fikcija vročitve
Pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka je vložil družbenik dolžnika. V takih primerih družbenik dolžnika ne more uveljavljati, da upnikova terjatev ne obstaja, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti.
S trditvijo, da dolžnik ima premoženje, bi tako lahko pritožnik izkazal le to, da dolžnik ni dolgoročno plačilno nesposoben, nikakor pa ne more dokazati, da dolžnik ni trajneje nelikviden.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105/a/2, 105a/3. ZST-1 člen 39. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 26.
opominske takse – odgovor na pritožbo – procesna predpostavka za odgovor na tožbo - uporaba ZST
Med vlogami iz prvega odstavka 105.a člena ZPP ni odgovora na pritožbo. To pomeni, da plačilo sodne takse za njegovo meritorno obravnavanje ni procesna predpostavka, ki bi ob neplačilu sodne takse imela za posledico presumpcijo umika odgovora na pritožbo. Kljub neplačilu sodne takse za tako vlogo se le-ta meritorno obravnava, sodna taksa pa prisilno izterja.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123a, 123a/1, 269. ZPP člen 81, 81/5, 207, 207/1, 208, 208/1, 208/4. ZEPEP člen 2, 2-6, 2-18, 2-19, 5, 5/1, 28, 39-36.
vlaganje vlog v elektronski obliki – prenehanje prvotnega dolžnika – univerzalno pravno nasledstvo – pravni naslednik insolventnega dolžnika – posledice prekinitve postopka – naknadno nepopoln predlog za začetek stečajnega postopka – očitno nasprotje med točkami izreka
Zaradi okoliščin, ki so nastale na strani dolžnika po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je upniku treba omogočiti, da temu prilagodi svoje navedbe ali pa umakne predlog, v kolikor meni, da pravni naslednik ni insolventen.
Sodišče prve stopnje bi moralo upnika vsaj ob vročitvi sklepa o nadaljevanju postopka pozvati k dopolnitvi predloga, ne pa da je hkrati predlog že tudi zavrglo.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda materialnega roka - zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo
Stranka lahko vrnitev v prejšnje stanje po določbi 116. člena ZPP predlaga, kadar zamudi procesni rok. Ta institut pa ne pride v poštev, če stranka zamudi materialni rok, kar je po svoji pravni naravi rok za plačilo sodne takse.
ZIZ člen 15, 43, 43/1,43/2. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366, 366/1.
delna plačila – delna ustavitev izvršbe – dolžnik trdi, da je poravnal večji del terjatve - izpodbijanje nadaljevanja izvršbe v preostalem delu - ugovor
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo za po dolžnici že plačan znesek. Zato se dolžnica izpodbijani prvostopni odločitvi ne more uspešno zoperstaviti s pritožbenimi navedbami, da naj bi plačala še več zneskov in s tem poravnala še večji del terjatve, kot je upnica upoštevala pri umiku predloga za izvršbo. S tem namreč dolžnica po vsebini pravzaprav ne izpodbija sklepa o delni ustavitvi izvršbe, ampak nadaljevanje izvršbe v preostalem delu. Le-to pa teče na podlagi že predhodno izdanega in pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki ga je mogoče ob zakonsko določenih pogojih izpodbijati z ugovorom.
popolnost tožbe – tožbeni zahtevek - ugovor zoper plačilni nalog - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tožeči stranki ni potrebno po ugovoru zoper plačilni nalog postavljati tožbenega zahtevka kot pri redni tožbi, ker je ta že opredeljen v samem plačilnem nalogu. Enako velja za sklep o izvršbi, v zvezi s katerim se po ugovoru odloča ali bo ostal v celoti ali deloma v veljavi ali se bo razveljavil in že sklep o izvršbi vsebuje zahtevek tožeče stranke tako glede glavne terjatve kot glede izvršilnih stroškov. Tako tožeči stranki v dopolnitvi tožbe ni bilo potrebno postavljati tožbenega zahtevka in je tožba popolna.
sodna taksa za pritožbo – delno plačilo sodne takse
Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pisno opozoriti toženo stranko na očitno pomotno prenizko plačilo, nimajo podlage v predpisih, ki urejajo plačilo sodne takse niti v določbah ZPP, ki urejajo posledice neplačila sodne takse.
Če sodišče ugotovi, da sodna taksa v roku ni plačana ali da ni plačana v celoti, nastopijo po zakonu samem posledice, na katere je stranka v plačilnem nalogu opozorjena in sodišče ne more posegati v zakonsko predpisane posledice. To hkrati pomeni, da zakonsko predpisane posledice nepravočasnega plačila sodne takse, kamor je šteti tudi le delno plačilo sodne takse, sodišču prve stopnje ne omogočajo torej še manj nalagajo dolžnosti, da bi določilo nov rok za plačilo celotne sodne takse in po (morebitnem) naknadnem plačilu sodne takse štelo, da so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavno vloge.
Ker je bilo o predlogu že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje upravičeno zavrglo ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks, v katerem tožnica ne navaja nobenih spremenjenih okoliščin, ki bi jo upravičevali do oprostitve (odloga ali obročnega) plačila sodnih taks.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 270, 270/1. ZDR člen 132.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve – odpravnina ob upokojitvi
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve. Njena terjatev za plačilo odpravnine je zato verjetno izkazana, izpolnjeni pa so tudi drugi pogoji iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo začasno odredbo prepoved razpolaganja z deležem tožene stranke v družbi AB ter odtujitev in obremenitev nepremičnin.
ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
spor majhne vrednosti – materialni stroški – 20% DDV na materialne stroške
Pravna osnova za priznanje DDV-ja na postavki materialnih in potnih stroškov je tar. št. 6007 Odvetniške tarife, ki pravi, da so osnova za izračun davka na dodano vrednost tako nagrade kot izdatki.
Storilec v pritožbi ni niti navajal, niti izkazal, da je sodišče prve stopnje obvestil o domnevnih napakah na strani pooblaščenega izvajalca rehabilitacijskih programov oziroma težavah, ki jih ima s pridobivanjem dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program in da je zaprosil sodišče za podaljšanje roka za predložitev potrdila, kar bi nedvomno moral storiti glede na to, da je bil opozorjen na posledice neizpolnitve svoje obveznosti in glede na dejstvo, da v postopku za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zasleduje svoj interes, da se že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih toč ne izvrši, zaradi česar se od njega pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje obveznosti po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Tožnica zahteva plačilo odpravnine ob upokojitvi ter plačilo regresa. Ker tožena stranka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala, je tožničin tožbeni zahtevek utemeljen.
Tožnica od tožene stranke utemeljeno zahteva povrnitev prevoznih stroškov, ki jih je v spornem času imela zaradi opravljanja dela za toženo stranko, tj. sklepanja življenjskih zavarovanj. Podlaga za takšno odločitev je v določbi tretjega odstavka 50. člena KP, po kateri se povrnejo delavcu tisti stroški, ki so nastali pri sklepanju zavarovanj, ti pa se izplačujejo na podlagi vsakokratnega pisnega naloga organizatorja zastopniške mreže v poslovnih enoti. Po določbi 16. člena Pravilnika je zastopnik za mesece, za katere je izpolnil pričakovane rezultate, skladno s Pravilnikom upravičen do povračila prevoznih stroškov za vsako sklenjeno zavarovanje v obliki kilometrine za največ 36 prevoženih kilometrov. Stroški iz tega naslova se izplačajo zastopniku na podlagi pisnega naloga organizatorja zastopniške mreže.