odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – organizacija za plačilni promet – pravni interes za pritožbo – nedovoljena pritožba – veteranski dodatek – omejitev izvršbe – prejemki, izvzeti iz izvršbe
Zgolj pavšalno zatrjevanje okrnitev ugleda in dobrega imena banke, ki z ničemer ni izkazana, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja konkretizacije oškodovanja pritožnice in poslabšanja njenega pravnega ali dejanskega položaja.
Izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, da banka preneha z rubežem veteranskega dodatka, je v nasprotju z ugotovitvijo, ki izhaja iz njegove obrazložitve, da predstavlja veteranski dodatek kot mesečni dohodek socialni korektiv, s katerim se vojnim veteranom zagotavlja socialno varnost oziroma eksistenčni minimum in da zato za izvršbo na veteranski dodatek veljajo omejitve.
nepremoženjska škoda – strah – duševne bolečine - deljena odgovornost
V primeru, ko strah ne izzveni, se, gledano z vidika odškodninskega prava, manifestira kot omejitev na področju življenjske aktivnosti, ki povzroča duševne bolečine.
Pogoju intenzitete strahu je zadoščeno, ko je zaskrbljenost takšne stopnje, da pri oškodovancu ustvarja posebno duševno stanje in poruši njegovo duševno ravnovesje do take mere, ki presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje
OZ člen 287, 455. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 58.
mednarodna prodaja blaga - sklenitev prodajne pogodbe - rok za plačilo kupnine - dogovor o roku in načinu plačila - pravila o vračunanju izpolnitve - uporaba dunajske konvencije
Ker gre za spor iz gospodarske prodajne pogodbe, katerega stranki sta članici EU, ki sta ratificirali Dunajsko konvencijo, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je Dunajsko konvencijo uporabilo kot materialno pravo v tem sporu. Iz vsebine navedb pravdnih strank namreč ni razvidno, da bi izključili uporabo Dunajske konvencije.
Stranki sta se z aneksom dogovorili o višini terjatve tožeče stranke kot o načinu in roku plačila, katerega pa je tožena stranka bistveno kršila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068854
ZPP člen 454, 458, 458/1. OZ člen 766.
spor majhne vrednosti – narok – zahteva po izvedbi naroka – dokazni predlogi – mandatna pogodba – splošno pooblastilo odvetniku – odločba BPP
V postopku v sporih majhne vrednosti mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo
spor iz razmerij med starši in otroki – sestavine tožbe – popolna tožba – individualizacija zahtevka – izpodbijanje očetovstva – nujno sosporništvo – procesna aktivnost sodišča
Za popolnost vloge ni potrebno opisati vseh dejstev, celotnega historičnega ali življenjskega dogodka, ampak le tista dejstva, ki zahtevek individualizirajo in ki omogočajo, da se natančno loči od drugih.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123a, 123a/1, 269. ZPP člen 81, 81/5, 207, 207/1, 208, 208/1, 208/4. ZEPEP člen 2, 2-6, 2-18, 2-19, 5, 5/1, 28, 39-36.
vlaganje vlog v elektronski obliki – prenehanje prvotnega dolžnika – univerzalno pravno nasledstvo – pravni naslednik insolventnega dolžnika – posledice prekinitve postopka – naknadno nepopoln predlog za začetek stečajnega postopka – očitno nasprotje med točkami izreka
Zaradi okoliščin, ki so nastale na strani dolžnika po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je upniku treba omogočiti, da temu prilagodi svoje navedbe ali pa umakne predlog, v kolikor meni, da pravni naslednik ni insolventen.
Sodišče prve stopnje bi moralo upnika vsaj ob vročitvi sklepa o nadaljevanju postopka pozvati k dopolnitvi predloga, ne pa da je hkrati predlog že tudi zavrglo.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda materialnega roka - zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo
Stranka lahko vrnitev v prejšnje stanje po določbi 116. člena ZPP predlaga, kadar zamudi procesni rok. Ta institut pa ne pride v poštev, če stranka zamudi materialni rok, kar je po svoji pravni naravi rok za plačilo sodne takse.
Sodišče mora pri odločanju o oprostitvi (pa tudi o odlogu ali obročnem plačilu taks) upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe. To pa pomeni, da se sodišče ne more zadovoljiti zgolj s splošno gospodarsko oziroma finančno situacijo v družbi, pač pa mora zgoraj navedene relevantne okoliščine presojati v vsakem konkretnem primeru taksnega zavezanca.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105/a/2, 105a/3. ZST-1 člen 39. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 26.
opominske takse – odgovor na pritožbo – procesna predpostavka za odgovor na tožbo - uporaba ZST
Med vlogami iz prvega odstavka 105.a člena ZPP ni odgovora na pritožbo. To pomeni, da plačilo sodne takse za njegovo meritorno obravnavanje ni procesna predpostavka, ki bi ob neplačilu sodne takse imela za posledico presumpcijo umika odgovora na pritožbo. Kljub neplačilu sodne takse za tako vlogo se le-ta meritorno obravnava, sodna taksa pa prisilno izterja.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/2, 14/2-1, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZPP člen 142, 142/4.
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba družbenika – domneva insolventnosti – obstoj insolventnosti – fikcija vročitve
Pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka je vložil družbenik dolžnika. V takih primerih družbenik dolžnika ne more uveljavljati, da upnikova terjatev ne obstaja, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti.
S trditvijo, da dolžnik ima premoženje, bi tako lahko pritožnik izkazal le to, da dolžnik ni dolgoročno plačilno nesposoben, nikakor pa ne more dokazati, da dolžnik ni trajneje nelikviden.
ZIZ člen 15, 43, 43/1,43/2. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366, 366/1.
delna plačila – delna ustavitev izvršbe – dolžnik trdi, da je poravnal večji del terjatve - izpodbijanje nadaljevanja izvršbe v preostalem delu - ugovor
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo za po dolžnici že plačan znesek. Zato se dolžnica izpodbijani prvostopni odločitvi ne more uspešno zoperstaviti s pritožbenimi navedbami, da naj bi plačala še več zneskov in s tem poravnala še večji del terjatve, kot je upnica upoštevala pri umiku predloga za izvršbo. S tem namreč dolžnica po vsebini pravzaprav ne izpodbija sklepa o delni ustavitvi izvršbe, ampak nadaljevanje izvršbe v preostalem delu. Le-to pa teče na podlagi že predhodno izdanega in pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki ga je mogoče ob zakonsko določenih pogojih izpodbijati z ugovorom.
Ker je bilo o predlogu že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje upravičeno zavrglo ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks, v katerem tožnica ne navaja nobenih spremenjenih okoliščin, ki bi jo upravičevali do oprostitve (odloga ali obročnega) plačila sodnih taks.
popolnost tožbe – tožbeni zahtevek - ugovor zoper plačilni nalog - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tožeči stranki ni potrebno po ugovoru zoper plačilni nalog postavljati tožbenega zahtevka kot pri redni tožbi, ker je ta že opredeljen v samem plačilnem nalogu. Enako velja za sklep o izvršbi, v zvezi s katerim se po ugovoru odloča ali bo ostal v celoti ali deloma v veljavi ali se bo razveljavil in že sklep o izvršbi vsebuje zahtevek tožeče stranke tako glede glavne terjatve kot glede izvršilnih stroškov. Tako tožeči stranki v dopolnitvi tožbe ni bilo potrebno postavljati tožbenega zahtevka in je tožba popolna.
sodna taksa za pritožbo – delno plačilo sodne takse
Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pisno opozoriti toženo stranko na očitno pomotno prenizko plačilo, nimajo podlage v predpisih, ki urejajo plačilo sodne takse niti v določbah ZPP, ki urejajo posledice neplačila sodne takse.
Če sodišče ugotovi, da sodna taksa v roku ni plačana ali da ni plačana v celoti, nastopijo po zakonu samem posledice, na katere je stranka v plačilnem nalogu opozorjena in sodišče ne more posegati v zakonsko predpisane posledice. To hkrati pomeni, da zakonsko predpisane posledice nepravočasnega plačila sodne takse, kamor je šteti tudi le delno plačilo sodne takse, sodišču prve stopnje ne omogočajo torej še manj nalagajo dolžnosti, da bi določilo nov rok za plačilo celotne sodne takse in po (morebitnem) naknadnem plačilu sodne takse štelo, da so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavno vloge.
ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
spor majhne vrednosti – materialni stroški – 20% DDV na materialne stroške
Pravna osnova za priznanje DDV-ja na postavki materialnih in potnih stroškov je tar. št. 6007 Odvetniške tarife, ki pravi, da so osnova za izračun davka na dodano vrednost tako nagrade kot izdatki.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 270, 270/1. ZDR člen 132.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve – odpravnina ob upokojitvi
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve. Njena terjatev za plačilo odpravnine je zato verjetno izkazana, izpolnjeni pa so tudi drugi pogoji iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo začasno odredbo prepoved razpolaganja z deležem tožene stranke v družbi AB ter odtujitev in obremenitev nepremičnin.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor
Zgolj dejstvo, da je delavec v bolniškem staležu, ne pomeni avtomatično, da se zagovora ne more udeležiti in da ga je delodajalec dolžan preložiti. Dolžnost delodajalca v zvezi z zagovorom je le, da ga delavcu omogoči. Glede na ustaljeno ter enotno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, delodajalec ni dolžan vedno omogočiti zagovora oziroma ni dolžan čakati, da se delavec zagovora udeleži. Od delodajalca tudi ni utemeljeno pričakovati, da kljub zdravstveni nesposobnosti delavca prelaga že določen termin zagovora toliko časa, da zamudi prekluzivni rok, ki je določen za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v drugem odstavku 110. člena ZDR. Takšno tolmačenje pravice do zagovora ni sprejemljivo.
Tožnica (prodajalka) nakupov ni pravilno izvedla in evidentirala. Računov ni izdajala, kupnine, ki jo je prejela, ni v celoti predala v blagajno. Glede na navedeno ter ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka spoštovala formalne zahteve za zakonito odpoved (pravočasnost odpovedi, zagovor pred odpovedjo, obrazložitev odpovedi) in da je dokazala, da delovnega razmerja s tožečo stranko ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (reintegracijo in reparacijo) ni utemeljen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003332
ZP-1 člen 22, 22/3. ZVoz člen 44, 44/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – obveznosti storilca – predložitev potrdila
Kljub dejstvu, da ministrstvo storilcu iz skupne evidence ni izbrisalo štirih kazenskih točk, ker naj potrdila o uspešno opravljenem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ne bi prejelo, je opravljen program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo potrebno upoštevati, saj do izbrisa kazenskih točk ni prišlo zaradi objektivnih razlogov in ne zaradi subjektivnih razlogov na strani storilca.
Tožnica od tožene stranke utemeljeno zahteva povrnitev prevoznih stroškov, ki jih je v spornem času imela zaradi opravljanja dela za toženo stranko, tj. sklepanja življenjskih zavarovanj. Podlaga za takšno odločitev je v določbi tretjega odstavka 50. člena KP, po kateri se povrnejo delavcu tisti stroški, ki so nastali pri sklepanju zavarovanj, ti pa se izplačujejo na podlagi vsakokratnega pisnega naloga organizatorja zastopniške mreže v poslovnih enoti. Po določbi 16. člena Pravilnika je zastopnik za mesece, za katere je izpolnil pričakovane rezultate, skladno s Pravilnikom upravičen do povračila prevoznih stroškov za vsako sklenjeno zavarovanje v obliki kilometrine za največ 36 prevoženih kilometrov. Stroški iz tega naslova se izplačajo zastopniku na podlagi pisnega naloga organizatorja zastopniške mreže.