ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
spor majhne vrednosti – materialni stroški – 20% DDV na materialne stroške
Pravna osnova za priznanje DDV-ja na postavki materialnih in potnih stroškov je tar. št. 6007 Odvetniške tarife, ki pravi, da so osnova za izračun davka na dodano vrednost tako nagrade kot izdatki.
odpravnina – odpoved s ponudbo nove pogodbe – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu
Delodajalec delavcu ni dolžan izplačati odpravnine, če je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca ali zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas in delavec tako pogodbo o zaposlitvi tudi sklene. V primeru, da delavec sklenitev take pogodbe odkloni, pa razbremenitve plačila odpravnine sploh ni.
Ker je dogovarjanje tožene stranke z drugo družbo o zaposlitvi tožnika ostalo le v fazi dogovorov, tožniku pa pogodba o zaposlitvi do konca odpovednega roka ni bila ponujena, je tožnikov tožbeni zahtevek za izplačilo odpravnine utemeljen.
ZDR člen 72. ZGD člen 250, 250/2. ZGD-1 člen 268. ZPP člen 318, 318/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – odpoklic s funkcije – nadomestilo za neizkoriščen letni dopust – odpravnina – zamudna sodba – dodatek za delovno dobo
Tožnik je imel kot član uprave tožene stranke status poslovodne osebe, zato sta se pogodbeni stranki na podlagi 72. člena ZDR lahko drugače dogovorili tudi glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi, in sicer za takojšnjo odpoved pogodbe o zaposlitvi, če bi prišlo do odpoklica tožnika iz razlogov, ki so navedeni v 2. odstavku 250. člena ZGD (268. člena ZGD-1) , ki je veljal v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Nadzorni svet tožene stranke je tožnika odpoklical s funkcije s takojšnjim učinkom zaradi hujših kršitev njegovih obveznosti v skladu s 286. členom ZGD-1, tožniku pa je bila zaradi odpoklica podana tudi sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da ima tožena stranka pravico nemudoma odpovedati delovno razmerje tožniku, tožena stranka ni bila dolžna pred takšno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izvesti posebnega postopka, ki je po ZDR predviden bodisi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga bodisi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V sporu o pravici do odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave mora sodišče presojati, ali je bil odpoklic utemeljen (torej ali je tožnik res huje kršil svoje obveznosti, kot mu je bilo očitano v sklepu o odpoklicu). Presoja o tem je nujna za odgovor na vprašanje, ali tožniku zaradi neutemeljenega odpoklica pripada odškodnina oziroma podrejeno odpravnina, kakor je določeno v pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je najmanj preuranjeno zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke, saj bi to lahko storilo le na podlagi ugotovitve, da tožnik ni bil odpoklican zaradi grobe kršitve obveznosti.
V 3. odstavku 49.a člena ZSPJS je določeno, da se nominalni znesek osnovne plače javnega uslužbenca in funkcionarja, ki je podlaga za prevedbo, določi tako, da se seštevek količnika, ki ga je javni uslužbenec oziroma funkcionar dosegel z napredovanjem na delovnem mestu ali v nazivu in dodatkov iz 49.b člena tega zakona, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz četrtega odstavka tega člena.
Tožena stranka (javni zavod) pred uveljavitvijo ZSPJS ni imela sistema napredovanj, zato je napredovanja ovrednotila šele po uveljavitvi ZPSJS, in sicer z Merili o napredovanju ob prevedbi osnovnih plač javnih uslužbencev, ki so bila sprejeta na podlagi 49.b člena ZSPJS.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – usposabljanje kriminalistov - protipravnost
Tožeča stranka se je poškodovala v okviru nadaljevalnega usposabljanja kriminalistov pri izvajanju vaje vpada v objekt in prijetje storilca. Do poškodbe je prišlo, ko je tekla za markerjem, da bi ga prijela. Marker se je pred steno odrinil z nogo ter padel nazaj na tožečo stranko. Tožeča stranka ni izpolnjevala pogojev za nadaljevalno usposabljanje kriminalistov. Tega usposabljanja se ne bi smela udeležiti. S tem, ko se ga je udeležila oziroma, ko jo je tožena stranka v nadaljevalno usposabljanje vključila, je tožena stranka ravnala protipravno.
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da je bila revizija dopuščena, konkretna revizija ni dovoljena.
nagrada za izum – določitev nagrade za službeni izum – spremenjene okoliščine – rebus sic stantibus
Sklenjena pogodba med delodajalcem in delavcem, s katero je določena nagrada za izum iz delovnega razmerja, zavezuje pogodbeni stranki. Višina nagrade se lahko na predlog delavca ali delodajalca spremeni le pod pogoji iz 6. člena 18. člena ZPILDR, po katerem delavec in delodajalec lahko kadarkoli predlagata spremembo višine nagrade, če so se okoliščine, na podlagi katerih je bila nagrada odmerjena ali določena, bistveno spremenile.
ZDR člen 131, 161, 162, 162/1. Zdoh-2 člen 2. ZPSV člen 3.
obveznost plačila - regres – pridobitev pravice do letnega regresa – pravica do sorazmernega dela letnega dopusta – bruto - neto
Iz določb 131. in 161. člena ZDR izhaja, da delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, in da mu mora biti regres izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Iz določbe prvega odstavka 162. člena ZDR pa izhaja, da ima delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, ali če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, ali če mu delovno razmerje preneha pred 1. julijem.
Tožnica ni upravičena do plačila po višini opredeljenih neto zneskov regresa za letni dopust. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa za letni dopust, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo morala tožeča stranka od v izreku opredeljenih bruto zneskov regresa za letni dopust odvesti davke v višini, kot bodo izhajali iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po odvodu davkov (prispevki se od regresa za letni dopust, ki ne presega določene višine, po petem odstavku 3. člena ZPSV ne plačajo).
Tožnica zahteva plačilo odpravnine ob upokojitvi ter plačilo regresa. Ker tožena stranka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala, je tožničin tožbeni zahtevek utemeljen.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – plačilo uporabnine
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnik ni dokazal, da je od aprila 2008 poskusil bivati v skupni stanovanjski hiši in da mu je toženka to preprečila. Zgolj slabi odnosi med zakoncema še ne pomenijo razlogov za neuporabo solastne nepremičnine.
Notarski zapis, ki vsebuje soglasje dolžnika za njegovo neposredno izvršljivost, ob čemer terjatev iz v notarskem zapisu zapisane poroštvene pogodbe še ni zapadla, predstavlja “odločbo drugega organa”, kot v prvem odstavku 257. člena ZIZ zakon opredeljuje kvalificirane listine, ki omogočajo izdajo predhodne odredbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zavarovalni zastopnik - norma - delo na terenu - povračilo stroškov v zvezi z delom
Za zavarovalnega zastopnika, ki svoje delo v pretežni meri opravlja na terenu, je kritje potnih stroškov bistveno za nemoteno opravljanje dela. 41. člen ZDR tako kot pogodba o zaposlitvi določa, da mora delodajalec delavcu, če ni drugače dogovorjeno, zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti. Tožena stranka ni mogla pričakovati, da bo tožnica izpolnjevala svoje delovne obveznosti na terenu, ker sama ni izpolnila svoje obveznosti plačila potnih stroškov, ki so predstavljali 20 – 30 % tožničine mesečne neto plače (minimalne plače). Zato redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri je tožena stranka tožnici očitala, da ne dosega pričakovanih rezultatov dela, ni zakonita.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor
Zgolj dejstvo, da je delavec v bolniškem staležu, ne pomeni avtomatično, da se zagovora ne more udeležiti in da ga je delodajalec dolžan preložiti. Dolžnost delodajalca v zvezi z zagovorom je le, da ga delavcu omogoči. Glede na ustaljeno ter enotno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, delodajalec ni dolžan vedno omogočiti zagovora oziroma ni dolžan čakati, da se delavec zagovora udeleži. Od delodajalca tudi ni utemeljeno pričakovati, da kljub zdravstveni nesposobnosti delavca prelaga že določen termin zagovora toliko časa, da zamudi prekluzivni rok, ki je določen za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v drugem odstavku 110. člena ZDR. Takšno tolmačenje pravice do zagovora ni sprejemljivo.
Tožnica (prodajalka) nakupov ni pravilno izvedla in evidentirala. Računov ni izdajala, kupnine, ki jo je prejela, ni v celoti predala v blagajno. Glede na navedeno ter ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka spoštovala formalne zahteve za zakonito odpoved (pravočasnost odpovedi, zagovor pred odpovedjo, obrazložitev odpovedi) in da je dokazala, da delovnega razmerja s tožečo stranko ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (reintegracijo in reparacijo) ni utemeljen.
Tožena stranka je storitev naročila, tožeča stranka pa jo je opravila in to brez napake. Upravičena je do plačila in sicer na podlagi določila drugega odstavka 642. člena OZ. Sodišče prve stopnje se je nepravilno sklicevalo na določila o neupravičeni obogatitvi, ki pridejo v poštev, ko ni pravne podlage, ali je ta kasneje odpadla.
vmesna sodba – predpostavke za odškodninsko obveznost – omejevanje konkurence – odločba Urada za varstvo konkurence – protipravno ravnanje
Sodišče je v odškodninskem sporu za škodo, nastalo zaradi nedopustnega omejevanje konkurence, vezano na odločbo Urada za varstvo konkurence, kar pomeni, da je vezano na ugotovitev, da je tožena stranka ravnala protipravno in da je podana njena odgovornost za tako ravnanje.
sprememba upnika ali dolžnika – odstop terjatve s pogodbo – cesija – terjatev iz delovnega razmerja – zaupno razmerje – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
Po 1. odstavku 417. člena OZ lahko upnik s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega.
Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa 1. odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od toženca zahtevati odškodnino za škodo, povzročeno v zvezi z delovnim razmerjem, v znesku, ki ga je toženčev delodajalec odstopil tretjemu s pogodbo o odstopu terjatve, ta pa tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatve.
Med storitvijo slednjega kaznivega dejanja in izreki sodb za prejšnja kazniva dejanja ni takšne časovne oddaljenosti, da bi bilo mogoče zaključiti, da je kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa orožja osamljena epizoda v novem, spremenjenem življenju obsojenca, in da bi bil zato namen kaznovanja pri njem dosežen tudi z enim od ugodnejših načinov prestajanja zaporne kazni, med tem ko je poslabšanje socialnih razmer pričakovana posledica prestajanja zaporne kazni.
sodna taksa za umik tožbe – razpis glavne obravnave – razpis poravnalnega naroka – vračilo takse
Pogoj za plačilo nižje takse s količnikom 1,0 je, da do trenutka umika sodišče še ni razpisalo glavne obravnave. Pri tem ni pomembno, da je istočasno sodišče razpisalo tudi poravnalni narok, niti da poravnalni narok ni bil opravljen. Za odločitev o pritožbi tudi ni pomembno, kolikšno takso bi tožnik plačal, če bi sklenil sodno poravnavo.