gospodarski spor - spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se sodba (in sklep), s katero (katerim) je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbenih izvajanj tožene stranke o (zmotni oziroma) nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Pritožbene navedbe tožene stranke pa so (skoraj) izključno (le) izvajanje o (zmotni oziroma) nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožnica, ki je delala z blagajno in z denarjem, je spornega dne registrsko blagajno preklopila v „trening“ način delovanja in izdala fiktivni račun, na podlagi katerega si je protipravno prisvojila znesek 8,00 EUR. S tem svojim ravnanjem je kršila 3. člen pogodbe o zaposlitvi, 31. člen ZDR, 32. člen ZDR in 35. člen ZDR. Ne glede na višino prisvojenega zneska so bili izpolnjeni vsi pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi oziroma drugi alinei člena 111/1 ZDR. Ker je bila tožnica pri toženi stranki zadolžena tudi za delo z blagajno in denarjem, je prav to njeno ravnanje vplivalo na to, da je tožena stranka do tožnice povsem izgubila zaupanje in da zato ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki niti do izteka odpovednega roka (člen 110/1 ZDR).
ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 168, 168/1, 339, 339/2-14, 350, 350/2, 366, 366/1. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - obročno plačilo sodnih taks – zavrženje predloga – obrazložitev sklepa – nepopolna izjava o premoženjskem stanju – absolutna bistvena kršitev
Ker sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj je predložena izjava o premoženjskem stanju tožene stranke izpolnjena nepopolno, izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zato ima pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost – poziv stranki na odpravo nesklepčnosti
Pred izdajo zamudne sodbe mora sodišča ugotoviti ali je izkazana predpostavka v smislu 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, to je da predpostavka, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in v skladu s 4. točko tega člena ZPP, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali dejstvi, ki so splošno znana. Sklepčnost tožbe pomeni, da iz v tožbi navedene dejanske podlage izhaja takšno dejansko stanje, ki ob pravilni uporabi materialnega prava pripelje prav do pričakovane pravne posledice.
V tožbi glede višine odškodnine po posameznih vtoževanih postavkah in sicer odškodnine iz naslova fizičnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, iz naslova primarnega in sekundarnega strahu ter iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni nikakršne obrazložitve, zato bi moralo sodišče prve stopnje tožniku določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe.
sodna taksa za umik tožbe – razpis glavne obravnave – razpis poravnalnega naroka – vračilo takse
Pogoj za plačilo nižje takse s količnikom 1,0 je, da do trenutka umika sodišče še ni razpisalo glavne obravnave. Pri tem ni pomembno, da je istočasno sodišče razpisalo tudi poravnalni narok, niti da poravnalni narok ni bil opravljen. Za odločitev o pritožbi tudi ni pomembno, kolikšno takso bi tožnik plačal, če bi sklenil sodno poravnavo.
ZPIZ-1 člen 36, 276, 276/1. OZ člen 131. ZPP člen 257, 285, 287, 289, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1980) člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri odločanju o prenehanju potreb po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi glede obstoja poslovnega razloga ni potrebno formalno spreminjati akta o sistemizaciji s formalno ukinitvijo delovnega mesta.
ZZVZZ člen 80, 81, 81/2, 82. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
bolniški stalež – administrativni stalež
Naslednji dan po zaključku bolniškega staleža s strani imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije je tožničin osebni zdravnik zaradi iste bolezni podal predlog za podaljšanje bolniškega staleža. Takšnega predloga imenovani zdravnik ne sme zavreči, temveč mora ugotoviti, ali je prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – huda malomarnost
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, se lahko poda le, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tudi pri hujši kršitvi, storjeni s ponavljanjem lažjih kršitev, je potrebno, da delavec ravna naklepoma ali iz hude malomarnosti. Merilo za hudo malomarnost je skrbnost, ki se pričakuje od vsakega človeka pri izpolnjevanju dolžnosti vzdržati se ravnanja, ki utegne povzročiti škodo. Merilo za navadno malomarnost (culpa levis) pa je posebej skrben, pazljiv človek. Pri abstraktnem merilu skrbnosti, ki se pričakuje od vsakega človeka, gre sicer za uporabo prava, vendar pa je pri tem potrebno ugotoviti tudi dejstva, saj je pri ugotavljanju krivde potrebno upoštevati vse okoliščine primera.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje.
Med storitvijo slednjega kaznivega dejanja in izreki sodb za prejšnja kazniva dejanja ni takšne časovne oddaljenosti, da bi bilo mogoče zaključiti, da je kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa orožja osamljena epizoda v novem, spremenjenem življenju obsojenca, in da bi bil zato namen kaznovanja pri njem dosežen tudi z enim od ugodnejših načinov prestajanja zaporne kazni, med tem ko je poslabšanje socialnih razmer pričakovana posledica prestajanja zaporne kazni.
dodatek za delovno dobo – plačilo za delo – plača – obveznost plačila
ZDR je v 129. členu dodatek za delovno dobo, ki je bil do njegove uveljavitve urejen v kolektivnih pogodbah, dvignil na nivo zakonske ureditve. Ta dodatek predstavlja del delavčeve plače, odločitev o višini tega dodatka pa je zakonodajalec prepustil ureditvi v kolektivnih pogodbah. Ta dodatek je z uveljavitvijo ZDR postal obvezen, zakonsko predpisan del plače. Ker gre za zakonsko pravico, se mu delavec ne more odpovedati, niti se stranki v pogodbi o zaposlitvi ne moreta dogovoriti, da mu dodatek ne pripada, saj se po določbi drugega odstavka 7. člena ZDR lahko s pogodbo o zaposlitvi določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše od zakonskih. Izjemoma ZDR v 72. členu pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s poslovodnimi osebami dopušča možnost, da se pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja s temi osebami v pogodbi o zaposlitvi uredijo drugače (manj ugodno od zakonske ureditve), vendar tožeča stranka ne spada med poslovodne osebe, zaradi česar izjema zanjo ne velja.
Odmera stroškov postopka je odvisna od končnega uspeha strank v postopku. Tožena stranka je v prvem postopku resda uspela s pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki se je nanašal na plačilo razlike iz naslova prevoznih stroškov. Vendar pa je sodišče prve stopnje po ponovljenem postopku tožbenemu zahtevku iz tega naslova znova v celoti ugodilo, kar pomeni, da z vidika končnega uspeha v pravdi, pritožba tožene stranke ni bila uspešna. Pooblaščencu tožene stranke do nagrade za pravno sredstvo zato ni upravičen.
sprememba upnika ali dolžnika – odstop terjatve s pogodbo – cesija – terjatev iz delovnega razmerja – zaupno razmerje – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
Po 1. odstavku 417. člena OZ lahko upnik s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega.
Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa 1. odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od toženca zahtevati odškodnino za škodo, povzročeno v zvezi z delovnim razmerjem, v znesku, ki ga je toženčev delodajalec odstopil tretjemu s pogodbo o odstopu terjatve, ta pa tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatve.
sklepu o začetku prisilne poravnave – pritožba upravitelja – nedovoljena pritožba
Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom. To pa pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – huda malomarnost
Toženka (poslovodkinja v trgovini) je prejeto gotovino shranjevala v navadni kuverti v zadnjem delu poslovalnice, pri čemer je bila kuverta povsem nezavarovana, kar je omogočalo prost dostop do gotovine in prilaščanje sredstev tožeče stranke. Z delegacijo nalog je študentkam omogočila razpolaganje z gotovino. Stanja gotovine v kuverti ni nadzirala, prav tako tega stanja ni nikoli primerjala z realiziranim prometom ali z nakazili na bančni račun tožeče stranke. Na podlagi navedenih okoliščin je toženki mogoče očitati, da je do ugotovljenega manka gotovine prišlo zaradi njenega hudo malomarnega ravnanja.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 180, 181, 249, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/1, 225/4, 260, 260/1, 261, 261/2.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba – obveznice
Tožnici je bila pravica do starostne pokojnine že pravnomočno priznana. Toženec je zato njeno zahtevo za novo odmero pokojnine na podlagi zneskov, namenjenih za notranji odkup podjetja, utemeljeno zavrgel.
obveznost plačila – razlike v plači – zastaranje terjatev
Na podlagi določbe 206. člena ZDR terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. OZ v 335. členu določa, da z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti ter da zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Skladno s prvim odstavkom 336. člena OZ začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega. Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, kar je določeno v 365. členu OZ. Ker je tožnica s tožbo, ki jo je vložila 24. 4. 2009, zahtevala izplačilo razlike v plači za čas od 1. 2. 2003 do 14. 3. 2008 in je tožena stranka podala ugovor zastaranja, je treba ugotoviti, da so zastarale vse njene terjatve iz delovnega razmerja, ki so nastale pred petimi leti od vložitve tožbe, torej pred 24. 4. 2004, zato je treba njen tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači za čas od 1. 2. 2003 do 23. 4. 2004 zavrniti.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrglo zahtevek izvršitelja za plačilo stroškov hrambe zaseženih predmetov, vložen več kot leto in pol po zaključenem postopku izvršitelja, je pravilna. S takšno odločitvijo izvršitelj ni izgubil pravice do poplačila stroškov glede hrambe zaseženih predmetov. Pomeni le, da jih ne bo dobil v naprej plačanih iz sredstev proračuna, pač pa jih bo moral sam izterjati neposredno od tistega, ki jih je zakrivil.