CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074546
ZPP člen 207, 207/2, 285. OZ člen 9, 239, 239/1.
materialno procesno vodstvo – vrednost pogodbenih del – vsebina pogodbe – jasna pogodbena določila – končni obračun – začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom
Sodišče prve stopnje bi preseglo dolžnost materialno procesnega vodstva, če bi tožečo stranko zgolj na podlagi pavšalnih trditev o špekulativnem namenu tožene stranke ob enostranskem prenehanju pogodbe ter nekonkretizirane navedbe, da so podani vsi elementi civilnega delikta, med tem ko je tožbeni zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi plačila opravljenih storitev in pravilnosti obračuna, pozivalo na dopolnitev navedb glede odškodninske odgovornosti. Sodišče z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi stranko pozvalo, da na novo oblikuje dejansko podlago spora in spremeni oziroma doda tožbeni temelj.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost – poziv stranki na odpravo nesklepčnosti
Pred izdajo zamudne sodbe mora sodišča ugotoviti ali je izkazana predpostavka v smislu 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, to je da predpostavka, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in v skladu s 4. točko tega člena ZPP, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali dejstvi, ki so splošno znana. Sklepčnost tožbe pomeni, da iz v tožbi navedene dejanske podlage izhaja takšno dejansko stanje, ki ob pravilni uporabi materialnega prava pripelje prav do pričakovane pravne posledice.
V tožbi glede višine odškodnine po posameznih vtoževanih postavkah in sicer odškodnine iz naslova fizičnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, iz naslova primarnega in sekundarnega strahu ter iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni nikakršne obrazložitve, zato bi moralo sodišče prve stopnje tožniku določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe.
plačilo razlike v plači – krupjeji – napitnina – ugotovitev obstoja delovnega razmerja – predhodno vprašanje – delitev napitnine
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja ne more biti le predhodno vprašanje v postopku odločanja o vtoževanih razlikah v plači, ampak bi morali tožniki za to postaviti ustrezen zahtevek. Ker tega niso storili, do vštevanja obdobja, ko so delali kot s.p., ki bi jim morda prinesel višji plačni razred, niso upravičeni.
Pravilna interpretacija PKP v delu, ki ureja faktor napitnine in določa, da je ta odvisen tudi od delovnega staža delavca med drugimi delovnimi mesti tudi na delovnem mestu krupjeja, terja, da se tudi obdobje tožnikov, ko so za toženo stranko opravljali delo kot s.p. pri izračunu faktorja napitnine upošteva, saj „delovnega staža“ ne gre enačiti z „delovnim razmerjem“.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri odločanju o prenehanju potreb po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi glede obstoja poslovnega razloga ni potrebno formalno spreminjati akta o sistemizaciji s formalno ukinitvijo delovnega mesta.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje.
sodna taksa za umik tožbe – razpis glavne obravnave – razpis poravnalnega naroka – vračilo takse
Pogoj za plačilo nižje takse s količnikom 1,0 je, da do trenutka umika sodišče še ni razpisalo glavne obravnave. Pri tem ni pomembno, da je istočasno sodišče razpisalo tudi poravnalni narok, niti da poravnalni narok ni bil opravljen. Za odločitev o pritožbi tudi ni pomembno, kolikšno takso bi tožnik plačal, če bi sklenil sodno poravnavo.
sprememba upnika ali dolžnika – odstop terjatve s pogodbo – cesija – terjatev iz delovnega razmerja – zaupno razmerje – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
Po 1. odstavku 417. člena OZ lahko upnik s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega.
Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa 1. odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od toženca zahtevati odškodnino za škodo, povzročeno v zvezi z delovnim razmerjem, v znesku, ki ga je toženčev delodajalec odstopil tretjemu s pogodbo o odstopu terjatve, ta pa tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatve.
ZZVZZ člen 80, 81, 81/2, 82. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
bolniški stalež – administrativni stalež
Naslednji dan po zaključku bolniškega staleža s strani imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije je tožničin osebni zdravnik zaradi iste bolezni podal predlog za podaljšanje bolniškega staleža. Takšnega predloga imenovani zdravnik ne sme zavreči, temveč mora ugotoviti, ali je prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – huda malomarnost
Toženka (poslovodkinja v trgovini) je prejeto gotovino shranjevala v navadni kuverti v zadnjem delu poslovalnice, pri čemer je bila kuverta povsem nezavarovana, kar je omogočalo prost dostop do gotovine in prilaščanje sredstev tožeče stranke. Z delegacijo nalog je študentkam omogočila razpolaganje z gotovino. Stanja gotovine v kuverti ni nadzirala, prav tako tega stanja ni nikoli primerjala z realiziranim prometom ali z nakazili na bančni račun tožeče stranke. Na podlagi navedenih okoliščin je toženki mogoče očitati, da je do ugotovljenega manka gotovine prišlo zaradi njenega hudo malomarnega ravnanja.
sklepu o začetku prisilne poravnave – pritožba upravitelja – nedovoljena pritožba
Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom. To pa pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 137, 138, 139, 140, 141. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence točka II.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadeti upravičenci
Tožnik, h kateremu negovalka prihaja dvakrat tedensko, enkrat mesečno pride patronažna sestra, zdravnica se pokliče po potrebi, a v povprečju ne več kot enkrat mesečno, fizioterapevtske vaje pa se izvajajo enkrat tedensko, ne potrebuje strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege. Zato ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
obveznost plačila – razlike v plači – zastaranje terjatev
Na podlagi določbe 206. člena ZDR terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. OZ v 335. členu določa, da z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti ter da zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Skladno s prvim odstavkom 336. člena OZ začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega. Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, kar je določeno v 365. členu OZ. Ker je tožnica s tožbo, ki jo je vložila 24. 4. 2009, zahtevala izplačilo razlike v plači za čas od 1. 2. 2003 do 14. 3. 2008 in je tožena stranka podala ugovor zastaranja, je treba ugotoviti, da so zastarale vse njene terjatve iz delovnega razmerja, ki so nastale pred petimi leti od vložitve tožbe, torej pred 24. 4. 2004, zato je treba njen tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači za čas od 1. 2. 2003 do 23. 4. 2004 zavrniti.
Odmera stroškov postopka je odvisna od končnega uspeha strank v postopku. Tožena stranka je v prvem postopku resda uspela s pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki se je nanašal na plačilo razlike iz naslova prevoznih stroškov. Vendar pa je sodišče prve stopnje po ponovljenem postopku tožbenemu zahtevku iz tega naslova znova v celoti ugodilo, kar pomeni, da z vidika končnega uspeha v pravdi, pritožba tožene stranke ni bila uspešna. Pooblaščencu tožene stranke do nagrade za pravno sredstvo zato ni upravičen.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrglo zahtevek izvršitelja za plačilo stroškov hrambe zaseženih predmetov, vložen več kot leto in pol po zaključenem postopku izvršitelja, je pravilna. S takšno odločitvijo izvršitelj ni izgubil pravice do poplačila stroškov glede hrambe zaseženih predmetov. Pomeni le, da jih ne bo dobil v naprej plačanih iz sredstev proračuna, pač pa jih bo moral sam izterjati neposredno od tistega, ki jih je zakrivil.
ZOFVI člen 59, 59/6. ZDSS-1 člen 37. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vzgoja in izobraževanje – ravnatelj - postopek za razrešitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba navedbe tožene stranke
V primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote) ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Smisel spremembe navedbe tožene stranke je v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi. Zakon v taki situaciji šteje, da gre ves čas za isto stranko, zato sodišče prve stopnje glede prvotno tožene stranke sploh ne bi smelo odločati.
Med storitvijo slednjega kaznivega dejanja in izreki sodb za prejšnja kazniva dejanja ni takšne časovne oddaljenosti, da bi bilo mogoče zaključiti, da je kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa orožja osamljena epizoda v novem, spremenjenem življenju obsojenca, in da bi bil zato namen kaznovanja pri njem dosežen tudi z enim od ugodnejših načinov prestajanja zaporne kazni, med tem ko je poslabšanje socialnih razmer pričakovana posledica prestajanja zaporne kazni.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074554
OZ člen 9, 15, 103, 111, 111/2, 190, 190/3, 628, 638, 648. ZFPPIPP člen 261, 267, 267/4, 268, 268/2, 268/3, 268/4.
odstop od vzajemno neizpolnjene pogodbe – soglasje sodišča za odstop od pogodbe – odstopno upravičenje po ZFPPIPP – odstopno upravičenje po OZ – posledice razveze pogodbe – prenehanje pogodbe po volji naročnika – izpolnitveni zahtevek
Določilo 267. člena ZFPPIPP stečajnemu upravitelju v nasprotju s splošnim pravilom iz 9. člena OZ (da od pogodbe ni mogoče odstopiti) in izven navedenih primerov daje možnost, da z enostransko izjavo volje odstopi od vzajemno neizpolnjene pogodbe.
Posebno pravilo obligacijskega prava samo za pogodbe o delu, med katere spadajo tudi gradbene pogodbe, ureja enostranski odstop od pogodbe in posledice le-tega. Gre za institut prenehanja pogodbe po volji naročnika.
Podjemnik obdrži svoj izpolnitveni zahtevek do druge stranke, to je pravico zahtevati plačilo pogodbeno dogovorjenega zneska, zmanjšanega za toliko, kolikor je imel koristi od tega, da je prost obveznosti. Če pa je druga pogodbena stranka (naročnik posla) že opravila izpolnitev svoje obveznosti, pa ima odstop od pogodbe zanjo za posledico kondikcijske zahtevke.
bolniški stalež – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Tožnici, ki je v socialnem sporu v celoti uspela, je bila brezplačna pravna pomoč odobrena le za vložitev tožbe, odvetnica pa jo je zastopala tudi na naroku. Toženec je zato nagrado za postopek dolžan nakazati na račun sodišča, preostalo odmerjeno nagrado pa je dolžan povrniti tožnici.
Čeprav je toženec po vložitvi tožbe tožniku povrnil neupravičeno prejeta sredstva iz naslova brezposelnosti, je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo zahtevku na vrnitev teh sredstev, ker toženec ni odgovoril na tožbo, tožnik pa tožbe ni umaknil.