izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – huda malomarnost
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, se lahko poda le, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tudi pri hujši kršitvi, storjeni s ponavljanjem lažjih kršitev, je potrebno, da delavec ravna naklepoma ali iz hude malomarnosti. Merilo za hudo malomarnost je skrbnost, ki se pričakuje od vsakega človeka pri izpolnjevanju dolžnosti vzdržati se ravnanja, ki utegne povzročiti škodo. Merilo za navadno malomarnost (culpa levis) pa je posebej skrben, pazljiv človek. Pri abstraktnem merilu skrbnosti, ki se pričakuje od vsakega človeka, gre sicer za uporabo prava, vendar pa je pri tem potrebno ugotoviti tudi dejstva, saj je pri ugotavljanju krivde potrebno upoštevati vse okoliščine primera.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrglo zahtevek izvršitelja za plačilo stroškov hrambe zaseženih predmetov, vložen več kot leto in pol po zaključenem postopku izvršitelja, je pravilna. S takšno odločitvijo izvršitelj ni izgubil pravice do poplačila stroškov glede hrambe zaseženih predmetov. Pomeni le, da jih ne bo dobil v naprej plačanih iz sredstev proračuna, pač pa jih bo moral sam izterjati neposredno od tistega, ki jih je zakrivil.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – sodna razveza
Tožnica ima nedvomno zagotovljeno svobodo glede izražanja misli, govora in javnega nastopanja ter drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, vendar pa, v kolikor delavec s svojo pravico do izražanja misli preko medijev nasproti toženi stranki podaja mnenja, ki lahko delodajalcu materialno in moralno škodujejo, tudi od delodajalca ni mogoče pričakovati, da zaupanje med pogodbenima strankama ne bi bilo porušeno. Delavec se je namreč dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki materialno ali moralno škodujejo, ali bi lahko škodovala poslovnim interesov delodajalca.
sodna taksa za umik tožbe – razpis glavne obravnave – razpis poravnalnega naroka – vračilo takse
Pogoj za plačilo nižje takse s količnikom 1,0 je, da do trenutka umika sodišče še ni razpisalo glavne obravnave. Pri tem ni pomembno, da je istočasno sodišče razpisalo tudi poravnalni narok, niti da poravnalni narok ni bil opravljen. Za odločitev o pritožbi tudi ni pomembno, kolikšno takso bi tožnik plačal, če bi sklenil sodno poravnavo.
Dejstvo, da tožnica kot vodja oddelka prejema nižjo plačo od podrejenih, samo po sebi še ne pomeni, da je iz tega razloga izpodbijana prevedba nezakonita.
ZOFVI člen 59, 59/6. ZDSS-1 člen 37. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vzgoja in izobraževanje – ravnatelj - postopek za razrešitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba navedbe tožene stranke
V primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote) ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Smisel spremembe navedbe tožene stranke je v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi. Zakon v taki situaciji šteje, da gre ves čas za isto stranko, zato sodišče prve stopnje glede prvotno tožene stranke sploh ne bi smelo odločati.
plačilo razlike v plači – krupjeji – napitnina – ugotovitev obstoja delovnega razmerja – predhodno vprašanje – delitev napitnine
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja ne more biti le predhodno vprašanje v postopku odločanja o vtoževanih razlikah v plači, ampak bi morali tožniki za to postaviti ustrezen zahtevek. Ker tega niso storili, do vštevanja obdobja, ko so delali kot s.p., ki bi jim morda prinesel višji plačni razred, niso upravičeni.
Pravilna interpretacija PKP v delu, ki ureja faktor napitnine in določa, da je ta odvisen tudi od delovnega staža delavca med drugimi delovnimi mesti tudi na delovnem mestu krupjeja, terja, da se tudi obdobje tožnikov, ko so za toženo stranko opravljali delo kot s.p. pri izračunu faktorja napitnine upošteva, saj „delovnega staža“ ne gre enačiti z „delovnim razmerjem“.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri odločanju o prenehanju potreb po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi glede obstoja poslovnega razloga ni potrebno formalno spreminjati akta o sistemizaciji s formalno ukinitvijo delovnega mesta.
sprememba upnika ali dolžnika – odstop terjatve s pogodbo – cesija – terjatev iz delovnega razmerja – zaupno razmerje – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
Po 1. odstavku 417. člena OZ lahko upnik s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega.
Delovno razmerje je zaupno razmerje, saj lahko obstaja le med delavcem in delodajalcem, zato terjatev iz tega razmerja ni mogoče odstopiti s pogodbo, kot to določa 1. odstavek 417. člena OZ. Zaradi tega tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatev ni aktivno legitimirana od toženca zahtevati odškodnino za škodo, povzročeno v zvezi z delovnim razmerjem, v znesku, ki ga je toženčev delodajalec odstopil tretjemu s pogodbo o odstopu terjatve, ta pa tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatve.
Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil dokončni upravni akt (odločbo druge stopnje), je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 36, 276, 276/1. OZ člen 131. ZPP člen 257, 285, 287, 289, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1980) člen 34.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost – poziv stranki na odpravo nesklepčnosti
Pred izdajo zamudne sodbe mora sodišča ugotoviti ali je izkazana predpostavka v smislu 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, to je da predpostavka, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in v skladu s 4. točko tega člena ZPP, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali dejstvi, ki so splošno znana. Sklepčnost tožbe pomeni, da iz v tožbi navedene dejanske podlage izhaja takšno dejansko stanje, ki ob pravilni uporabi materialnega prava pripelje prav do pričakovane pravne posledice.
V tožbi glede višine odškodnine po posameznih vtoževanih postavkah in sicer odškodnine iz naslova fizičnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, iz naslova primarnega in sekundarnega strahu ter iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni nikakršne obrazložitve, zato bi moralo sodišče prve stopnje tožniku določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe.
Zapadle obveznosti po računih, ki so bili podlaga dovoljeni izvršbi, izhajajo iz leta 2009, 2010 in 2011, takrat pa je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1A, Ur. l. RS, št. 57-2415/2008, z veljavnostjo od 25. 6. 2008), po katerem se določba petega odstavka 24. člena uporablja tudi za lastnike neprofitnih stanovanj. Citirana zakonska določba ne ureja samo razmerja med lastnikom stanovanja in najemnikom, temveč daje upravičenje tretjim, da stroške stanovanja, ki jih sicer krije najemnik, v primeru neplačila zavezanca, terjajo od lastnikov stanovanj. Subsidiarna odgovornost lastnikov stanovanj je namenjena varstvu tretjih oseb (predvsem dobaviteljev) in ne varstvu lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSK Cp 218/2012). Izhajajoč iz namena citirane zakonske določbe se torej lahko lastniki stanovanj, pri tem ni odločilna določba tretjega odstavka 25. člena SZ-1, na katero se sklicuje toženka, dobavitelju zavežejo strožje. To velja za konkretni primer, ko je v Splošnih pogojih (5. člen), ki so sestavni del pogodbe o dobavi in nakupu zemeljskega plina (skleneta jo dobavitelj in lastnik odjemnega mesta) določeno, da je lastnik odjemnega mesta v vseh pogledih odgovoren za izpolnjevanje plačnikovih pogodbenih obveznosti do dobavitelja.
Začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za zavarovane terjatve, niti zanje ne učinkuje potrjena prisilna poravnava. To pomeni, da v postopku prisilne poravnave upnik z zavarovano terjatvijo nima glasovalne pravice pri odločanju o potrditvi prisilne poravnave.
Sklep o morebitni potrditvi prisilne poravnave ne vsebuje zavarovanih terjatev, pač pa le ugotovljene navadne terjatve. Morebiti prerekane terjatve in – ali ločitvene pravice v postopku prisilne poravnave, pa upnik lahko uveljavlja v drugem sodnem postopku.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – skrbnost pri ugotavljanju obsega škode – začetek teka zastaralnega roka – vednost za škodo – zaključek del – izdaja računa
Tožnica je zvedela za obseg škode, ki je nastal zaradi požara, v trenutku, ko so bila zaključena dela, ki so bila potrebna za sanacijo škode, oziroma ko se je seznanila z računom, ki je bil izdan za opravljena dela, zato je zastaranje začelo teči s tem trenutkom.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – prejem pošiljke – souporaba poštnega predalčnika – razdelitev pošte – skrbnost – dostava nepravilnim naslovnikom – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – upoštevanje potrjene prisilne poravnave med pritožbenim postopkom
Tožena stranka je priznala, da je predmetne pošiljke z dopolnitvijo tožbe in vabilom za glavno obravnavo prejela, hkrati pa, da jih je pri interni razdelitvi ona sama oziroma osebe, za katere je odgovorna tožena stranka, dostavila nepravilnim naslovnikom. To pa ni opravičljiv razlog za zamudo, saj ne gre za nepredvidljiv dogodek, ki ga tožena stranka ni mogla predvideti, niti preprečiti. Ob dejstvu, da souporablja poštni predal tožene stranke še ena pravna oseba, je tožena stranka, ki je takšno souporabo dovolila, prevzela obveznost urediti razdelitev pošte, ki je prišla v njen poštni predal tako, da bo pošiljke prejel pravilni naslovnik, zlasti kadar gre za sodna pisanja.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - izjava o lastniški posesti - pravni naslov za posest
Iz zakonske dikcije petega odstavka 234. člena ZZK-1 ne izhaja, da bi lastniki sosednjih nepremičnin v svoji izjavi morali navajati tudi pravni naslov predlagateljeve posesti, slednje ob upoštevanju različnosti pravnih naslovov tudi ni življenjsko logično. Navedba pravnega naslova zato ne more biti pogoj za pravno veljavnost izjave o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
ZPP člen 149. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 41, 41/1, 45, 45/3, 49, 49/1, 49/1-1, 51.
nagrada in stroški izvedenca - ocena zahtevnosti mnenja - manj zahtevno mnenje - pridobitev dodatne dokumentacije - materialni stroški - potni stroški
Zahtevnost mnenja je treba ocenjevati v objektivnem smislu, in sicer glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj. Že iz same razvrstitve nagrad je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevna mnenja takrat, ko je zadana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preračune.
Podatki o strukturi cen ne predstavljajo dodatne dokumentacije, saj gre za uporabo strokovnega znanja izvedenca, kar pa je že zaobseženo v postavki nagrade za izdelavo izvedeniškega mnenja.
Ker je šlo v konkretnem primeru zgolj za navadne črno-bele kopije, je primerna povrnitev materialnih stroškov 5% od priznane nagrade.
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1. ZPP člen 165, 165/1, 350, 350/2, 365, 365-3, 366, 366/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravnomočnost - izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani do pravnomočnosti – krajevna pristojnost glede na dovoljena sredstva izvršbe po pravnomočnosti
Šele po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. Sodišče prve stopnje bi moralo v obravnavani zadevi počakati na pravnomočnost sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper drugega dolžnika in šele takrat odločati o dovolitvi izvršbe zoper drugega dolžnika še z drugimi izvršilnimi sredstvi, glede katerih je krajevno pristojno.