Čeprav je toženec po vložitvi tožbe tožniku povrnil neupravičeno prejeta sredstva iz naslova brezposelnosti, je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo zahtevku na vrnitev teh sredstev, ker toženec ni odgovoril na tožbo, tožnik pa tožbe ni umaknil.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 180, 181, 249, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/1, 225/4, 260, 260/1, 261, 261/2.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba – obveznice
Tožnici je bila pravica do starostne pokojnine že pravnomočno priznana. Toženec je zato njeno zahtevo za novo odmero pokojnine na podlagi zneskov, namenjenih za notranji odkup podjetja, utemeljeno zavrgel.
ZPIZ-1 člen 137, 138, 139, 140, 141. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence točka II.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadeti upravičenci
Tožnik, h kateremu negovalka prihaja dvakrat tedensko, enkrat mesečno pride patronažna sestra, zdravnica se pokliče po potrebi, a v povprečju ne več kot enkrat mesečno, fizioterapevtske vaje pa se izvajajo enkrat tedensko, ne potrebuje strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege. Zato ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda – huda malomarnost
Toženka (poslovodkinja v trgovini) je prejeto gotovino shranjevala v navadni kuverti v zadnjem delu poslovalnice, pri čemer je bila kuverta povsem nezavarovana, kar je omogočalo prost dostop do gotovine in prilaščanje sredstev tožeče stranke. Z delegacijo nalog je študentkam omogočila razpolaganje z gotovino. Stanja gotovine v kuverti ni nadzirala, prav tako tega stanja ni nikoli primerjala z realiziranim prometom ali z nakazili na bančni račun tožeče stranke. Na podlagi navedenih okoliščin je toženki mogoče očitati, da je do ugotovljenega manka gotovine prišlo zaradi njenega hudo malomarnega ravnanja.
sklepu o začetku prisilne poravnave – pritožba upravitelja – nedovoljena pritožba
Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom. To pa pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - nevarnost in teža kaznivega dejanja - sprememba odločitve
Pravilno navaja tudi, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je ugodilo predlogu, da obsojenec kazen prestane tako, da opravi delo v splošno korist, povsem prezrlo položaj in pristojnosti in s tem odgovornost za svoje ravnanje, ki ga ima državni tožilec glede na funkcijo, ki jo opravlja, pri kaznivem dejanju, za katerega je bil obsojen R.S., pa je prezrlo tudi nevarnost in težo kaznivega dejanja ter stopnjo njegove krivde, zaradi katere predlagan način izvršitve kazni ni primeren. Pritožbeno sodišče se s pritožnico povsem strinja tudi v oceni, da se na ekonomske vidike predkazenskih in kazenskih postopkov in izvrševanja kazenskih sankcij, ki se kažejo v finančnih obremenitvah proračuna, ni mogoče sklicevati, ko se odloča o izvrševanju kazni, saj ne gre za okoliščino, ki bi jo bilo mogoče upoštevati in s tega vidika tudi ni mogoče določati kaznovalno politiko.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje.
Dejstvo, da tožnica kot vodja oddelka prejema nižjo plačo od podrejenih, samo po sebi še ne pomeni, da je iz tega razloga izpodbijana prevedba nezakonita.
ZOFVI člen 59, 59/6. ZDSS-1 člen 37. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vzgoja in izobraževanje – ravnatelj - postopek za razrešitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba navedbe tožene stranke
V primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote) ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Smisel spremembe navedbe tožene stranke je v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi. Zakon v taki situaciji šteje, da gre ves čas za isto stranko, zato sodišče prve stopnje glede prvotno tožene stranke sploh ne bi smelo odločati.
ZZVZZ člen 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-1.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Poškodba desnega kolena z raztrganjem notranjega miniskusa, ki je bila sanirana z artroskopsko operacijo in opravljena v lokalni anesteziji z enodnevno hospitalizacijo, ne predstavlja hujšega stanja na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo, zato pri tožnik ne gre za stanje iz 1. alineje 1. točke 1. odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
dodatek za delovno dobo – plačilo za delo – plača – obveznost plačila
ZDR je v 129. členu dodatek za delovno dobo, ki je bil do njegove uveljavitve urejen v kolektivnih pogodbah, dvignil na nivo zakonske ureditve. Ta dodatek predstavlja del delavčeve plače, odločitev o višini tega dodatka pa je zakonodajalec prepustil ureditvi v kolektivnih pogodbah. Ta dodatek je z uveljavitvijo ZDR postal obvezen, zakonsko predpisan del plače. Ker gre za zakonsko pravico, se mu delavec ne more odpovedati, niti se stranki v pogodbi o zaposlitvi ne moreta dogovoriti, da mu dodatek ne pripada, saj se po določbi drugega odstavka 7. člena ZDR lahko s pogodbo o zaposlitvi določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše od zakonskih. Izjemoma ZDR v 72. členu pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s poslovodnimi osebami dopušča možnost, da se pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja s temi osebami v pogodbi o zaposlitvi uredijo drugače (manj ugodno od zakonske ureditve), vendar tožeča stranka ne spada med poslovodne osebe, zaradi česar izjema zanjo ne velja.
plačilo razlike v plači – krupjeji – napitnina – ugotovitev obstoja delovnega razmerja – predhodno vprašanje – delitev napitnine
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja ne more biti le predhodno vprašanje v postopku odločanja o vtoževanih razlikah v plači, ampak bi morali tožniki za to postaviti ustrezen zahtevek. Ker tega niso storili, do vštevanja obdobja, ko so delali kot s.p., ki bi jim morda prinesel višji plačni razred, niso upravičeni.
Pravilna interpretacija PKP v delu, ki ureja faktor napitnine in določa, da je ta odvisen tudi od delovnega staža delavca med drugimi delovnimi mesti tudi na delovnem mestu krupjeja, terja, da se tudi obdobje tožnikov, ko so za toženo stranko opravljali delo kot s.p. pri izračunu faktorja napitnine upošteva, saj „delovnega staža“ ne gre enačiti z „delovnim razmerjem“.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – skrbnost pri ugotavljanju obsega škode – začetek teka zastaralnega roka – vednost za škodo – zaključek del – izdaja računa
Tožnica je zvedela za obseg škode, ki je nastal zaradi požara, v trenutku, ko so bila zaključena dela, ki so bila potrebna za sanacijo škode, oziroma ko se je seznanila z računom, ki je bil izdan za opravljena dela, zato je zastaranje začelo teči s tem trenutkom.
Začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za zavarovane terjatve, niti zanje ne učinkuje potrjena prisilna poravnava. To pomeni, da v postopku prisilne poravnave upnik z zavarovano terjatvijo nima glasovalne pravice pri odločanju o potrditvi prisilne poravnave.
Sklep o morebitni potrditvi prisilne poravnave ne vsebuje zavarovanih terjatev, pač pa le ugotovljene navadne terjatve. Morebiti prerekane terjatve in – ali ločitvene pravice v postopku prisilne poravnave, pa upnik lahko uveljavlja v drugem sodnem postopku.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – notarski zapis – ugovor – utemeljenost ugovora – trditveno in dokazno breme – stopnja gotovosti
Sporna dejstva za utemeljenost ugovora morajo biti v ugovornem in pritožbenem izvršilnem postopku ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu, ki mora veljati nasproti upnikovemu izvršilnemu naslovu. Dolžnik mora utemeljenost ugovora dokazati z javno ali overjeno zasebno listino ali drugo listino, ki ima tako veljavo, oziroma z drugimi dokazi, ki dosegajo opisano raven gotovosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068848
OZ člen 164. ZPP člen 72, 72/2, 337, 337/1, 366, 366/2.
premoženjska škoda – škodni dogodek – posek gozda – posek brez soglasja solastnika – razmerja med solastniki – vabilo na narok za glavno obravnavo – zapisnik o naroku za glavno obravnavo – javna listina – nagrada za izvedenca – stroški odgovora na pritožbo zoper sklep – izločitev sodnika
Razmerja med solastniki so določena v SPZ. Če želi solastnik samostojno razpolagati s svojo lastnino, mora doseči razdružitev solastnine in nato bo lahko naročil posek gozda tako kot meni, da je prav. Ne more pa razpolagati s tujo lastnino oziroma deležem brez soglasja solastnikov.
Zapadle obveznosti po računih, ki so bili podlaga dovoljeni izvršbi, izhajajo iz leta 2009, 2010 in 2011, takrat pa je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1A, Ur. l. RS, št. 57-2415/2008, z veljavnostjo od 25. 6. 2008), po katerem se določba petega odstavka 24. člena uporablja tudi za lastnike neprofitnih stanovanj. Citirana zakonska določba ne ureja samo razmerja med lastnikom stanovanja in najemnikom, temveč daje upravičenje tretjim, da stroške stanovanja, ki jih sicer krije najemnik, v primeru neplačila zavezanca, terjajo od lastnikov stanovanj. Subsidiarna odgovornost lastnikov stanovanj je namenjena varstvu tretjih oseb (predvsem dobaviteljev) in ne varstvu lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSK Cp 218/2012). Izhajajoč iz namena citirane zakonske določbe se torej lahko lastniki stanovanj, pri tem ni odločilna določba tretjega odstavka 25. člena SZ-1, na katero se sklicuje toženka, dobavitelju zavežejo strožje. To velja za konkretni primer, ko je v Splošnih pogojih (5. člen), ki so sestavni del pogodbe o dobavi in nakupu zemeljskega plina (skleneta jo dobavitelj in lastnik odjemnega mesta) določeno, da je lastnik odjemnega mesta v vseh pogledih odgovoren za izpolnjevanje plačnikovih pogodbenih obveznosti do dobavitelja.
Neutemeljen je tudi očitek o nesmiselnosti postavitve izvedenca za določitev uporabnine, če je zahtevek zastaral, saj je izvedenec izračunal uporabnino za obdobje od 1. 5. 2005 do 1. 10. 2006, ki pa še ni zastarala.