vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – prejem pošiljke – souporaba poštnega predalčnika – razdelitev pošte – skrbnost – dostava nepravilnim naslovnikom – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave – upoštevanje potrjene prisilne poravnave med pritožbenim postopkom
Tožena stranka je priznala, da je predmetne pošiljke z dopolnitvijo tožbe in vabilom za glavno obravnavo prejela, hkrati pa, da jih je pri interni razdelitvi ona sama oziroma osebe, za katere je odgovorna tožena stranka, dostavila nepravilnim naslovnikom. To pa ni opravičljiv razlog za zamudo, saj ne gre za nepredvidljiv dogodek, ki ga tožena stranka ni mogla predvideti, niti preprečiti. Ob dejstvu, da souporablja poštni predal tožene stranke še ena pravna oseba, je tožena stranka, ki je takšno souporabo dovolila, prevzela obveznost urediti razdelitev pošte, ki je prišla v njen poštni predal tako, da bo pošiljke prejel pravilni naslovnik, zlasti kadar gre za sodna pisanja.
odmera stroškov postopka - načelo končnega uspeha – razveljavitev sklepa o izvršbi zaradi nebstoja aktivne legitimacije (smrti upnika že pred vložitvijo predloga)- pravni nasledniki upnika – nov predlog za izvršbo
Sodišče prve stopnje je sicer prvotni sklep o izvršbi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem so kot upniki nastopale druge osebe (sedanji upniki), tako spremenjen predlog za izvršbo v osebi upnika po razveljavitvi prvotnega sklepa o izvršbi pa je dejansko štelo kot nov predlog za izvršbo, ki ga je tudi vodilo pod novo opravilno številko (list. št. 80 spisa). Zato po presoji sodišča druge stopnje izpodbijana stroškovna odločitev, da se vsi do tega trenutka nastali izvršilni stroški dolžnikov naložijo v plačilo upnikom (pravnim naslednikom prvotne upnice), pravzaprav niti ne predstavlja odstopa od načela končnega uspeha kot odločilnega načela pri odmeri stroškov postopka, če se kot konec postopka (In 1210/06) šteje razveljavitev prvotnega sklepa o izvršbi.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – realna subrogacija – skupnost dedičev – agrarna skupnost
Če je eden od dedičev še pred odločitvijo, kdo je dedič premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku, z njim brez soglasja sodedičev razpolagal, to ne pomeni, da zapuščinskega premoženja ni več. V skladu z načelom realne subrogacije je del skupnega premoženja dedičev, torej zapuščinskega premoženja, tudi tisto, kar je bilo pridobljeno z prodajo stvari, ki je skupna.
Dedinja, ki je napotena na pravdo, bo morala sicer dokazati negativno trditev (da denarna vrednost odtujenega premoženja (delno ali v celoti) in odškodnina ne spadata v zapuščino), vendar pa ne z dokazovanjem negativnih dejstev, ampak pozitivnih. Trditi in dokazati bo pač mogla, da je denacionalizirano premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku, (v celoti) njeno in na kakšni podlagi in ji zato posledično v celoti pripada tudi njegova denarna protivrednost oziroma odškodnina.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068848
OZ člen 164. ZPP člen 72, 72/2, 337, 337/1, 366, 366/2.
premoženjska škoda – škodni dogodek – posek gozda – posek brez soglasja solastnika – razmerja med solastniki – vabilo na narok za glavno obravnavo – zapisnik o naroku za glavno obravnavo – javna listina – nagrada za izvedenca – stroški odgovora na pritožbo zoper sklep – izločitev sodnika
Razmerja med solastniki so določena v SPZ. Če želi solastnik samostojno razpolagati s svojo lastnino, mora doseči razdružitev solastnine in nato bo lahko naročil posek gozda tako kot meni, da je prav. Ne more pa razpolagati s tujo lastnino oziroma deležem brez soglasja solastnikov.
Odvetnik krši pogodbene obveznosti v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju njegovega poklica zahteva od njega.
Odvetnik se lahko reši svoje odgovornosti za nastalo škodo, če dokaže, da bi bil spor za stranko izgubljen tudi, če ne bi bilo njegovega zakrivljenega ravnanja.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – prispevek zakonca – darilo – posebno premoženje – pomoč sorodnikov
Pri določanju deležev se upošteva ne le prispevek k nastanku skupnega premoženja, temveč tudi prispevek pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je primerjalo dohodke pravdnih strank v celotnem obdobju skupnega življenja.
Darilo, dano enemu od zakoncev, predstavlja njegovo posebno premoženje.
Pomoč sorodnikov načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, lahko pa zainteresirani dokaže, da je bila namenjena le njemu.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – prodaja na javni dražbi – državljanstvo zakonca – ugotovitvena tožba – pravni interes
Stališče, da je potrebno tožbeni zahtevek na ugotovitev skupnega premoženja zavrniti, ker ga ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji ni, je napačno. Smisel tovrstne pravde je namreč ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema. Dejstvo, da je bilo stanovanje, ki je predmet pravde, med pravdnim postopkom prodano na javni dražbi, na višino deležev zakoncev na premoženju, pridobljenim delom v času trajanja zakonske zveze, nima nikakršnega vpliva. Morebitno obogatitev partnerja in svoje prikrajšanje bo tožnik lahko uveljavljal z obligacijskim zahtevkom v drugi pravdi. Zato nedvomno izkazuje interes za ugotovitveni zahtevek, da stanovanje, ki je predmet pravde, sodi v skupno premoženje pravdnih strank, kot tudi na ugotovitev velikosti deležev vsakega od bivših zakoncev.
Zatrjevana toženčeva obljuba vračila kupnine ni mogla povzročiti pretrganja zastaranja tožničinega zahtevka za plačilo polovice sedanje vrednosti spornega stanovanja.
Sodišče izvede samo tiste dokaze, ki so namenjeni ugotavljanju odločilnih dejstev. Res pa se mora sodišče opredeliti do dokaznih predlogov; predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, zavrne in najpozneje v obrazložitvi sodbe, če že ne na glavni obravnavi, pojasni, zakaj jih je zavrnilo. Sodišče prve stopnje te zahteve ni upoštevalo, vendar bi lahko šlo zgolj za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Nanjo bi tožnica v skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP morala opozoriti že na glavni obravnavi, vendar tega ni storila, zato se v pritožbi na to kršitev ne more več uspešno sklicevati.
ZZK-1 člen 9, 36, 40, 40/3, 150, 150/2. SPZ člen 40.
večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - posadna listina - način pridobitve lastninske pravice - načelo pravnega prednika - načelo kavzalnosti
Z novelo ZZK-1C je bil 40. člen dopolnjen z novim tretjim odstavkom, po katerem se za zemljiškoknjižno dovolilo šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da: 1. priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali 2. zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih listin dovoljuje vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe. Razlika med obema vrstama listin je v tem, da s posadno listino zemljiškoknjižni lastnik priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe, z listino iz 2. točke pa se nadomešča pravnoposlovni prenos. Razlika med obema načinoma pridobitve stvarne pravice pa je v tem, da je izvirna pridobitev neodvisna od pravnega prednika, zato izda takšno listino z zemljiškoknjižnim dovolilom tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, pa dejansko to ni in v posadni listini prizna dejstva priposestvovanja osebi, ki ji priznava stvarno pravico in zato dovoljuje vpis nanjo. Ko pa gre za izveden način pridobitve stvarne pravice, načela pravnega prednika ni mogoče zaobiti. Zato je zmotno stališče pritožbe, da se v primeru večkratnih prenosov, ki so opisani v listini, na podlagi katere je predlagatelj predlagal vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, lahko vmesni pridobitelji kar preskočijo.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – notarski zapis – ugovor – utemeljenost ugovora – trditveno in dokazno breme – stopnja gotovosti
Sporna dejstva za utemeljenost ugovora morajo biti v ugovornem in pritožbenem izvršilnem postopku ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu, ki mora veljati nasproti upnikovemu izvršilnemu naslovu. Dolžnik mora utemeljenost ugovora dokazati z javno ali overjeno zasebno listino ali drugo listino, ki ima tako veljavo, oziroma z drugimi dokazi, ki dosegajo opisano raven gotovosti.
Izpolnitve dolžnikove preživninske obveznosti materi upnice ni mogoče šteti za pravilno, saj zaradi nastopa polnoletnosti upnice ta ni več njena zakonita zastopnica. Izpolnitev drugi osebi, ne da bi za to upnica dala soglasje oziroma odobritev, ni veljavna izpolnitev preživninske obveznosti do upnice.
Zapadle obveznosti po računih, ki so bili podlaga dovoljeni izvršbi, izhajajo iz leta 2009, 2010 in 2011, takrat pa je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1A, Ur. l. RS, št. 57-2415/2008, z veljavnostjo od 25. 6. 2008), po katerem se določba petega odstavka 24. člena uporablja tudi za lastnike neprofitnih stanovanj. Citirana zakonska določba ne ureja samo razmerja med lastnikom stanovanja in najemnikom, temveč daje upravičenje tretjim, da stroške stanovanja, ki jih sicer krije najemnik, v primeru neplačila zavezanca, terjajo od lastnikov stanovanj. Subsidiarna odgovornost lastnikov stanovanj je namenjena varstvu tretjih oseb (predvsem dobaviteljev) in ne varstvu lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSK Cp 218/2012). Izhajajoč iz namena citirane zakonske določbe se torej lahko lastniki stanovanj, pri tem ni odločilna določba tretjega odstavka 25. člena SZ-1, na katero se sklicuje toženka, dobavitelju zavežejo strožje. To velja za konkretni primer, ko je v Splošnih pogojih (5. člen), ki so sestavni del pogodbe o dobavi in nakupu zemeljskega plina (skleneta jo dobavitelj in lastnik odjemnega mesta) določeno, da je lastnik odjemnega mesta v vseh pogledih odgovoren za izpolnjevanje plačnikovih pogodbenih obveznosti do dobavitelja.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - izjava o lastniški posesti - pravni naslov za posest
Iz zakonske dikcije petega odstavka 234. člena ZZK-1 ne izhaja, da bi lastniki sosednjih nepremičnin v svoji izjavi morali navajati tudi pravni naslov predlagateljeve posesti, slednje ob upoštevanju različnosti pravnih naslovov tudi ni življenjsko logično. Navedba pravnega naslova zato ne more biti pogoj za pravno veljavnost izjave o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
odškodnina – nepremoženjska škoda – presoja denarne odškodnine – premoženjska škoda - tuja pomoč – skaženost – tuja nega – pomoč družinskih članov
Sodišče je pri presoji skaženosti preveliko težo pripisalo možnosti zakrivanja opisanih sprememb tožnikove zunanjosti in pri tem prezrlo, da tožnik šepanja ne more skriti.
Pri presoji zneska za tujo nego in pomoč je sodišče izhajalo iz cene 5,00 EUR za uro pomoči, kar je povsem primeren znesek, čeprav ni šlo za profesionalno pomoč, ampak sta tožniku pomagali žena in hči. Splošno je znano, da za nižjo ceno pomoči pri različnih opravilih na domu in posebej pri negi bolnika ni mogoče dobiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068871
OZ člen 164, 187, 630. ZPP člen 14.
povrnitev škode – premoženjska škoda – vzpostavitev prejšnjega stanja – popolna restitucija – pravica do popolne odškodnine – posek gozda brez dovoljenja lastnika – zavrnilna kazenska sodba
Vzpostavitev prejšnjega stanja v gozdu pomeni ponovno pogozditev. Vendar pa ta ne omogoča popolne restitucije, saj ni mogoče vzpostaviti enakega gozda, kot je bil pred posekom. Popolno restitucijo bi torej pomenila posaditev novega gozda in denarna odškodnina do vrednosti ugotovljene posekane lesne mase v času poseka. Iz navedenega izhaja, da je mogoče reparirati škodo tudi s prisoditvijo vrednosti ugotovljene lesne mase v času škodnega dogodka oziroma poseka. Ta torej predstavlja razliko med vrednostjo gozda pred posekom in po poseku.
Oškodovanec ima pri zahtevku za povrnitev škode možnost izbire, in sicer med odškodnino v višini stroškov vzpostavitve prejšnjega stanja (+ razlika do polne vrednosti stvari) in med odškodnino v višini (celotne) vrednosti poškodovane oziroma odvzete stvari. Ne more pa zahtevati obojega.
naročilo gradbenih del – ponudba – predlog za sklenitev pogodbe
Ponudba mora biti dana določeni osebi, v obravnavanem primeru tožeči stranki. Elektronsko sporočilo z dne 20. 4. 2007, na katerega se v dokaz naročila spornih del sklicuje tožeča stranka, pa ni bilo naslovljeno na izvajalca oziroma na tožečo stranko, temveč je šlo le za korespondenco med člani Konzorcija.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – kontna kartica – obrazložitev sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga sodišče šteje za obrazloženega, v sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni dolžno obrazložiti oziroma navesti razlogov, zakaj šteje dolžnikov ugovor za obrazložen, temveč sklep o izvršbi zgolj razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Iz priložene kontne kartice, na katero se dolžnik sklicuje kot del trditvene podlage, izhaja, da računi z oznako niso bili plačani. S tem dolžnik dejstva, da ne obstaja terjatev v višini zneska 9.061,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 3. 2012 do plačila, ni uspel obrazloženo izpodbiti, zato je ugovor dolžnika v tem delu neobrazložen.
ZPP člen 115, 115/2, 116-120, 224, 224/1, 292, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 32.
narok – odsotnost stranke z naroka – predlog za preložitev naroka – opravičljiv razlog – zdravniško potrdilo – napoved predložitve zdravniškega potrdila – vrnitev v prejšnje stanje – ponovno odprtje obravnave – pravica do izjave – možnost obravnavanja – izločitev v korist potomcev
V trenutku, ko je sodišče opravilo narok za glavno obravnavo, je imelo vso potrebno zakonsko podlago, da ga opravi, ker v tistem trenutku tožnica (še) ni predložila ustreznega zdravniškega potrdila, torej ni bilo razlogov za preložitev.
Ko je sodišče prejelo tožničino zdravniško opravičilo, izdano na ustreznem obrazcu, bi moralo, glede na to, da je tožnica predložitev tega potrdila napovedala pravočasno (dan pred narokom za glavno obravnavo) in te svoje trditve takrat dokazno podkrepila v največji možni meri, ustrezno reagirati. Na voljo je imelo dve možnosti: že končano glavno obravnavo bi lahko znova odprlo in dopolnilo (trditveni in dokazni) postopek ali pa bi tožničino vlogo s predloženim zdravniškim opravičilom štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.