Rok, ki ga sodišče da stranki za popravo ali dopolnitev vloge, je sodni rok, saj meja tega roka ni določena z zakonom, določi jo sodišče. Posledice kršitve sodnega roka so enake kot pri kršitvi zakonskega roka.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - posebno varstvo pred odpovedjo – sindikalni zaupnik
Posebno pravno varstvo pred odpovedjo, ki ga določa 1. odstavek 113. člena ZDR, ni absolutno. Res je sicer, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članom sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, brez soglasja organa, katerega član je. Vendar je od tega pravila v citirani določbi predvidena izjema in sicer, če tak delavec v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev, ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca.
ZPP člen 394, 394-2, 396, 396/1, 394, 394-2, 396, 396/1.
obnova postopka - opustitev vročitve
V primeru razloga iz 2. tč. 394. čl. ZPP se predlog za obnovo postopka lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče štelo, da je ta rok pričel teči od dneva, ko je bila odločba vročena stranki na način, predpisan v 141. čl. ZPP, torej s fikcijo vročitve. Za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka v takem primeru ne more biti odločilen dan, ko se šteje za opravljena vročitev, za katero stranka zatrjuje, da ni bila opravljena v skladu z določbami ZPP. Rok je lahko pričel zato teči šele tedaj, ko je tožena stranka izvedela za sodbo zaradi izostanka
Obvestilo o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora ni informacija, ki bi bila pomembna za demokratično odločanje o javnih zadevah (gre za obvestilo o opravljenem upravnem nadzoru, ki je bil opravljen po pravilih upravnega postopka). Prizadeta oseba lahko v takšnem primeru zahteva le popravek obvestila, ne pa odgovor na objavljeno informacijo.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 83, 83/2, 110, 110/2.
odpoved delovnega razmerja - zagovor
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, če delodajalec delavcu poda izredno odpoved po izteku 15-dnevnega subjektivnega roka (2. odstavek 110. člena ZDR) ter delavcu ne omogoči zagovora.
ZSDU člen 91, 91. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
tehnološki presežek - sodelovanje sindikata - zloraba pravice
Če delodajalec ne zahteva skupnega posvetovanja in če se ne drži predpisanih rokov, ima svet delavcev po 98. členu ZSDU pravico zadržati posamezne odločitve delodajalca in istočasno sprožiti postopek za razreševanje medsebojnega spora. Kadar ustrezen postopek ni sprožen, opustitve obveznosti iz 91. člena ZSDU delavec v individualnem delovnem sporu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more uspešno uveljavljati.
Obveznost delodajalca iz 3. odstavka 88. člena ZDR (zaposlitev delavca na drugem delovnem mestu) nastane ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma najprej takrat, ko je izdan prvi formalni akt v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi - obvestilo o nameravani odpovedi. Zato v okviru ugotavljanja možnosti za zaposlitev delavca pod spremenjenimi pogoji, ni mogoče ocenjevati delodajalčevih poslovnih odločitev za več mesecev nazaj. Zaposlovanje je stvar delodajalčeve poslovne odločitve, v katero sodišče ne sme posegati. Zaposlovanje novih delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcem bi na zakonitost odpovedi lahko vplivalo le v primeru izkazane očitne zlorabe.
URS člen 155. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51-2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 52, 52-2.
jubilejna nagrada - razlaga kolektivne pogodbe - prepoved retroaktivnosti
Napačno je stališče, da delavki jubilejna nagrada pripada iz razloga, ker je njena terjatev zapadla v plačilo pred veljavnostjo razlage po SKPgd in pred veljavnostjo razlage po Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije. Razlage kolektivnih pogodb ne določajo novih pravic in obveznosti in zato pri njihovi uporabi tudi ne velja načelo o prepovedi retroaktivnosti.
Če tožnik tožbo vloži pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko in tožbo umakne potem, ko tožena stranka v stečaju prizna prijavljeno terjatev, se šteje, da je tožnik tožbo umaknil, ker je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tako je bila tožba potrebna in je tožnik upravičen do stroškov, ki so mu nastali pred priznanjem zahtevka.
Dejstvo, da je bil predlog za uvedbo stečajnega postopka podan pred vložitvijo tožbe, pravno ni pomembno, saj pravne posledice nastopijo šele s sklepom sodišča o začetku stečajnega postopka, ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko sodišča. Po začetku stečajnega postopka pa tožba brez sklepa o napotitvi na pravdo ne bi bila dopustna.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi
Če delavec ob prejemu odpovedi pogodbe o zaposlitvi zapiše "prebral in zavračam podpis" takšna navedba ne more pomeniti zahteve delavca za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je (poleg nasprotovanja sindikata o odpovedi) pogoj za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi.
Če je v teku postopka nad toženo stranko začet in pravnomočno zaključen stečajni postopek, se šteje, da je tožena stranka prenehala obstajata, zato se postopek prekine in se nadaljuje, ko pravni nasledniki tožene stranke prevzamejo postopek oziroma, ko jih sodišče pozove naj to storijo.
ZVrt člen 58, 58/2. ZPP člen 274. ZDR člen 75, 75-6, 75-7, 88, 88/1, 88/1-2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 75.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - zahteva za plačilo odškodnine - zavrženje tožbe - odpoved delovnega razmerja - orenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - neizpolnjevanje pogojev po ZVrt - pomočnik ravnatelja vrtca
Delavec nikoli ne more sočasno zahtevati presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja oziroma po določbah ZDR odpovedi pogodbe o zaposlitvi in oškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Podlaga za navedeno odškodnino je namreč le pravnomočna odločba sodišča. Zato je bila tožba v tem delu preuranjena in bi jo moralo sodišče zavreči, skladno z določbo 274. člena ZPP.
Če delavci nimajo ustrezne izobrazbe za pomočnika vzgojitelja po 2. odstavku 58. člena Zakona o vrtcih, je to lahko razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti. Takšnim delavcem ne more ex lege prenehati pogodba o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - vinjenost na delu - subjektivni element odpovednega razloga - dokazno breme - ugotavljanje oblike krivde
Predpostavka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, navedenega v 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, je kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti (objektivni element odpovednega razloga) naklepoma ali iz hude malomarnosti (subjektivni element odpovednega razloga). Formalne zahteve v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ne nalagajo delodajalcu, da v pisni odpovedi zavzame izrecno stališče do posameznih oblik krivde. Že iz opredelitve razloga, ki je naveden v izredni odpovedi, izhaja, da tožena stranka pripisuje tožniku tako kršitev obveznosti kot tudi krivdo, torej da ugotavlja tako obstoj kršitve, kot tudi tožnikov subjektivni odnos do nje. Če slednjega ni obrazložila, še ni mogoče zaključiti, da ga ni ugotovila. Če tožnik uveljavlja nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mora on zatrjevati, da hude malomarnosti ali naklepa pri kršitvi obveznosti ni bilo.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izenačena z disciplinskim postopkom po starem Zakonu o delovnih razmerjih. Ugotavljanje kvalifikatornih okoliščin (nevarnost za življenje in zdravje, možnost nastanka škode) ter olajševalnih in oteževalnih okoliščin v tem postopku ni predvideno.
Razporeditev štipendista na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja izobrazbe, kot jo je ta pridobil po zaključenem izobraževanju in pripravništvu, pomeni ravnanje v nasprotju z namen štipendiranja in kasnejšega zaposlovanja. Ker tožeča stranka po opravljenem pripravništvu tožencu ni zagotovila ustreznega dela, le-ta ni bil dolžan ostati na takem delovnem mestu toliko časa, kot bi sicer moral po štipendijski pogodbi, zato tudi ni dolžan vrniti sorazmernega dela prejete štipendije.
ZSDU člen 91, 94, 98, 91, 94, 98. ZDR člen 8, 88, 88/1, 88/1-1, 8, 88, 88/1, 88/1-1.
tehnološki presežek - ukinitev delovnega mesta - sodelovanje sindikata
Če delodajalec predlogov splošnih aktov, s katerimi se določa organizacija dela, pred sprejemom ne posreduje v mnenje sindikatu, takšna opustitev nima za posledico neveljavnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v individualnem delovnem sporu.
prenehanje delovnega razmerja - delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Če je imel delavec pri delodajalcu sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in je bil v času trajanja tega delovnega razmerja imenovan na določeno funkcijo oziroma na dela s posebnimi pooblastili oziroma odgovornostmi za določeno dobo, mu po poteku te dobe ali tudi v primeru predčasnega prenehanja funkcije delovno razmerje, ki ga je imel sklenjenega za nedoločen čas, ni avtomatično prenehalo. V takšnem primeru ga je bil dolžan delodajalec razporediti na delovno mesto, ki je ustrezalo stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. Če takega delovnega mesta pri delodajalcu ni bilo, je delavcu lahko delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnemu delavcu, vendar le na način in pod pogoji, kot je bilo opredeljeno v 3. poglavju ZDR v členih od 33 do 36i.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
transformacija delovnega razmerja - sodno varstvo
Ugotovitev nezakonitosti drugega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, za kar gre tudi v primeru zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ker je bila pogodba o delovnem razmerju za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, bi tožnica morala zahtevati v roku 30 dni. Tožnica se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo 1. in 2. odstavka 204. člena ZPP, saj je v konkretnem primeru določen prekluzivni rok za sodno varstvo v 3. odstavku 204. člena ZPP, tega roka pa ne morejo podaljšati postopki delavca proti delodajalcu po 1. in 2. odstavku istega člena.
Pogoji za priposestvovanje stvarne služnostni so določeni v 54. čl. ZTLR. Ta določa za priposestvovanje stvarne služnosti dva pogoja: (1.) da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in (2.) da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za priposestvovanje stvarna služnost, ki je nastala s priposestvovanjem pa tudi ne more prenehati samo zato, ker ni nujno potrebna. V pravdi zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti pa je problem ekonomske upravičenosti mogoče obravnavati le ob ustreznem nasprotnem zahtevku po II. odst. 58. čl. ZTLR