Delavec lahko uveljavlja pravico do odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja po 51. členu ZPPSL šele z dnem prenehanja delovnega razmerja, to pa je vedno potem, ko je postopek prisilne poravnave že pravnomočno končan.
Zemljiškoknjižno sodišče ob zavrženju ali zavrnitvi pritožbe ali ob spremembi izpodbijanega sklepa dovoli tudi izbris zaznambe zavrnitve vpisa ali nepravnomočnosti sklepa.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Pridržanje v zaprtih oddelkih pomeni poseg v človekovo svobodo, zato je tak poseg dopusten le kot skrajni ukrep socialna izoliranost in morebitno še tako neobičajno vedenje pridržanca še ne daje podlage za prisilno pridržanje.
zavarovalna pogodba - izguba kritne pravice - spor majhne vrednosti
Sodba se v postopkih v sporih majhne vrednosti ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe obrazložilo, da ne verjame tožencu, da ni zaznal, da je trčil v drugo vozilo, zato je zaključilo, da je odšel s kraja dogodka in se izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. S tem pa je kršil določbe zavarovalne pogodbe, kateri sestavni del so pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (A0 95).
Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka zaradi ograje, ki jo je okoli vrta postavila tožena stranka, ni mogla izvrševati posesti na tak način, kot je to vse vseskozi počela.
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 157, 154, 154/1, 154/3, 157.
stroški postopka - umik tožbe
Pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka ima umik tožbe za povrnitev nepremoženjske škode zaradi tožnikove smrti enak pravni pomen, kot če tožnik s tem delom zahtevka ne bi uspel. Tožnik, ki tožbo umakne, mora nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Prenehanja terjatve za povrnitev nepremoženjske škode zaradi oškodovančeve smrti namreč ni mogoče enačiti z izpolnitvijo zahtevka.
Če se postopek pred sodiščem kljub spremenjeni sestavi senata ne prične znova, je podana absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 1. točki 2. odst. 339 čl. ZPP.
res iudicata - zavrženje tožbe - priznanje terjatve v stečajnem postopku
Če stečajni upravitelj terjatev prizna in je ne prereka nihče izmed upnikov, ima procesno dejanje stečajnega upravitelja enake učinke kot pravnomočno razsojena stvar. V stečajnem postopku priznana terjatev je tako res iudicata, zato je potrebno zavreči tisti del tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev že priznane terjatve.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoj za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Zaposlitev delavca, ne da bi se sklenila (pisna) pogodba o zaposlitvi, ne pomeni "nedopustne sile", saj celo ZDR predvideva obstoj delovnega razmerja brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Pri izdaji začasne odredbe v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, je relevantno ravnanje delodajalca ob odpovedi oziroma prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj naj se z začasno odredbo prepreči samovoljno ravnanje oziroma uporaba sile. V primeru prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi razlog za izdajo začasne odredbe ne more biti delavčev status v času trajanja delovnega razmerja, ampak je relevantno ravnanje delodajalca, zaradi katerega je delavec ostal brez zaposlitve in posledično bodoča grozeča škoda, saj je le-to mogoče preprečiti.
Vsakemu delavcu, ki ostane brez zaposlitve, nastaja škoda zaradi brezposelnosti. Vendar pa mora predlagatelj začasne odredbe tudi izkazati, da je škoda težko nadomestljiva. Škoda, ki nastane zaradi nenadne brezposelnosti, sama po sebi še ni nenadomestljiva, saj bo v primeru uspeha v pravdi tožnica imela možnost za nazaj uveljavljati vse pravice iz delovnega razmerja.
V primeru zatrjevanja obstoja pogoja po 3. alinei 2. odstavka 272. člena ZIZ mora predlagatelj začasne odredbe izkazati tako posledice na strani delodajalca, kot na svoji strani, kajti le tako jih sodišče lahko pretehta in ugotovi ali pogoj obstoji.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-4, 100, 100/1, 100/1-4.
prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo - ocena poskusnega dela
Zgolj navedba (v sklepu o prenehanju delovnega razmerja), da je bila delavka spremljana v času poskusnega dela, in da je bilo poskusno delo negativno ocenjeno, ne zadošča za izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Tudi v primeru, če je poskusno delo tožnice neformalno spremljal direktor tožene stranke, bi moral pred izdajo izpodbijanega sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnici izdati pisno oceno poskusnega dela.
odškodnina - nesreča pri delu - poravnava - bodoča škoda
Za veljavnost pogodbe o poravnavi ni odločilno, ali je bilo zdravljenje tožnika že končano in ali je bila vsa škoda v celoti ugotovljena. Odločilnega pomena za poravnavo je prava volja strank, ki pri sklepanju pogodbe o poravnavi zaradi škode, pristaneta na kopromis tudi s tem, da se odrečeta ugotavljanju višine škode in stopnje odgovornosti strank.
odpravnina - trajno presežni delavec - odpoved pravici do odpravnine
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na sporazum (o uskladitvi medsebojnih razmerij glede pravic delavcev), katerega sklenitelj je bil tudi sindikat in iz katerega izhaja, da se delavci odpovedujejo pravici zahtevati razliko med odpravnino po sporazumu in odpravnino, ki jo določa zakon. Delavec ni pooblastil sindikata, da bi se v njegovem imenu odpovedal razliki v odpravnini, niti se delavec tej pravici ni odpovedal sam, zato je do razlike v odpravnini upravičen v skladu z določbo 2. odst. 36f. čl. ZDR.
prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavcev v drugo podjetje - stroški postopka
Spor zaradi prehoda delavca k drugemu delodajalcu prevzemniku je potrebno šteti za spor o prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku. Zato je potrebno pri odločanju o stroških postopka upoštevati 2. odst. 22. čl. ZDSS.
Mednarodna pristojnost sodišča R Slovenije v sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti med tožnikom - tujim državljanom in toženo stranko - tujo pravno osebo, po ZUKZ ni podana, če je škoda nastala izven ozemlja R Slovenije.
Tudi v primeru delovnega razmerja pripravnika za določen čas lahko pride do preoblikovanja v delovno razmerje za nedoločen čas na podlagi 1. odstavka 18. člena ZDR, če ostane na delu po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati.
Če toženec - samostojni podjetnik v času vročanja vabil na glavno obravnavo še ni izbrisan iz registra podjetnikov, hkrati pa sodišču (po vročitvi tožbe) tudi ne sporoči spremembe naslova, sodišče postopa pravilno, ko tožencu vroča pisanje na naslovu, navedenem v registru.