mladoletnik - sojenje v nenavzočnosti - zagovornik
Pritožba nima prav, da je bilo mladoletniku sojeno v nenavzočnosti, saj je sodišče prve stopnje le ravnalo v skladu z določbo četrtega odstavka 480. člena ZKP in ko je bil pri izvajanju teh dokazov navzoč njegov zagovornik. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je mladoletnika odstranilo z obravnave za čas, ko so se obravnavali njegova duševna razvitost, okolje in razmere, v katerih živi ter druge okoliščine, ki zadevajo njegovo osebnost. Pri takšni odstranitvi, čeprav začasni, mora biti sodišče posebej pozorno na morebitno dejstvo, da mladoletnik nima zagovornika, saj tudi v postopku proti mladoletniku navzočnost zagovornika ni vedno obligatorna. V takšnih primerih bi odstranitev mladoletnika pomenila kršitev pravice do obrambe in s tem relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka v smislu drugega odstavka 372. člena ZKP ter kršitev njegovih ustavnih pravic v smislu 29. člena Ustave Republike Slovenije. Ker je mladoletnik A. P. ves čas postopka imel zagovornika, mu ni bila kršena pravica do obrambe, prav tako pa ni bil sojen v nenavzočnosti, saj je bil z obravnave le odstranjen iz že zgoraj navedenih razlogov.
Pritožbeno sodišče se s takšnimi zaključki pritožbe ne strinja. Opisano dejanje, ki se očita mladoletnku, ima vse znake očitanega kaznivega dejanja. Mladoletniku se očita, da je skupaj z ml. T. D. neupravičeno zaradi nadaljnje proizvodnje in neupravičene prodaje kupil konopljo - 8 sadik z namenom, da jih goji in jih nato proda odvisnikom. Pri tem dejanju je potrebno izhajati iz določbe 4. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedani drogami (ZPPPD - Ur. l. RS, št. 108/99), ki določa v prvem odstavku, da se za proizvodnjo prepovedanih drog štejejo vsi postopki, kjer se pridobivajo substance iz 2. člena tega zakona, vključno z gojenjem, predelavo in njihovo končno izdelavo, 2. člen omenjenega zakona pa v prvem odstavku določa, da so prepovedane droge rastline ali.... Uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP zato ni podana.
prevzem delavcev v drugo podjetje - varstvo pravic delavcev - realizacija pogodbe
Tožnik ni odklonil nove zaposlitve pred ali istočasno z dnem prevzema dejavnosti in delavcev k delodajalcu prevzemniku, temveč kasneje, ko je že prišlo do dejanske realizacije sklenjene pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in delodajalcem prevzemnikom, zato se delavčevo ravnanje ne presoja po 73. čl. ZDR.
Dejstvo, da je pooblaščenec delavke več kot 30 dni po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, naslovil na delodajalca zahtevek za odpravo kršitev, na podlagi katerega je delodajalec pooblaščencu v vednost poslal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, na pravico zahtevati sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR nima nobenega vpliva. V primeru dejanskega prenehanja delovnega razmerja, kar pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, mora delavec namreč zahtevati sodno varstvo v roku 30 dni po določbi 3. odstavka 204. člena ZDR in ne voditi postopka po določbi 2. odstavka 204. člena ZDR. Delavec si z izbiro postopka po 2. odstavku 204. člena ZDR ne more odpreti roka za sodno varstvo.
Subjektivni rok za podajo odpovedi, ki ga določa ZDR, je materialni rok, ki ga ni mogoče podaljšati in začne teči najkasneje takrat, ko je delodajalec dal delavcu možnost zagovora in je ta pojasnil razloge za kršitev bolniškega staleža.
ZDR (1990) člen 16, 16. ZTPDR člen 14, 14/2, 14, 14/2.
prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo - ocena poskusnega dela
Namen instituta poskusnega dela je preveriti zmožnost delavca za opravljanje dela na konkretnem delovnem mestu. Delodajalec ne more po lastni oceni ob sprejemu delavca v delovno razmerje določiti poskusnega dela, če za to delovno mesto ni v splošnem aktu predpisano poskusno delo. Ob tem mora biti poskusno delo tudi objavljeno v razpisu. Če poskusno delo ni zakonito določeno, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno brez pogoja poskusnega dela, zato negativna ocena ne more biti zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Ocena tožnikovega poskusnega dela ni mogla biti realna, ker je bila podana za mesec in pol efektivnega dela, pri tem pa je tožena stranka tožniku določila poskusno delo v času trajanja treh mesecev.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek
Če delodajalec ni sprejel pravilnika o disciplinski odgovornosti, ki je podlaga za izrek disciplinskih ukrepov delavcem, je delodajalec nezakonito vodil disciplinski postopek in so v takšnem postopku izrečeni ukrepi nezakoniti.
kolektivni delovni spor - dogovor o stavkovnih pravilih - zakonitost stavke - izjava o načinu opravljanja del in nalog med stavko
Za podpis dogovora o stavkovnih pravilih, ki je splošen predpis, je pristojen minister za promet, ne pa direktor uprave za civilno letalstvo.
Stavka je nezakonita, če stavkovna pravila niso bila dogovorjena, ker ni bila podana izjava o načinu opravljanja del in nalog, ki se morajo opravljati tudi med stavko.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51-1, 51-1/4.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - dokazno breme
Delavec je upravičen do odškodnine zaradi neizkoriščenega letnega dopusta, če izkaže, da je od delodajalca izrecno zahteval koriščenje letnega dopusta in da mu je delodajalec to pravico izrecno odklanjal. Zgolj dejstvo, da je delavec na čakanju ter da je delodajalec predvidel postopek prisilne poravnave, o katerem bo določenim delavcem prenehalo delovno razmerje, ni razlog, da bi delavcu pripadala odškodnina zaradi neizrabe letnega dopusta.
transformacija delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi
Delavcu ni mogoče nuditi pravnega varstva, če z zvijačo doseže, da dela po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (tako da ne podpiše nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas), in s tem nastopijo razlogi po 54. členu ZDR.
razveza ali sprememba pogodbe - spremenjene okoliščine
Če je bil obseg jemanja vzorcev za toženo stranko prevelik, bi ta lahko, ob ustrezni pripravljenosti nasprotne stranke, dosegla spremembo pogodbe v smislu zmanjšanja števila odvzetih vzorcev (tako: 4. odst. 133. čl. ZOR). In če pripravljenosti nasprotne stranke za spremembo pogodbe ne bi bilo, bi lahko zahtevala razvezo pogodbe, če bi izkazala, da zaradi spremenjenih okoliščin na njeni strani, ne more uresničiti namena pogodbe.
Če sodišče zavrne primarni tožbeni zahtevek in ugotovi zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pride v poštev obravnavanje podrednega zahtevka po 118. čl. ZDR.
krivdni razlog - vinjenost na delu - odpovedni razlog
Ker je bil delavec že predhodno obravnavan v disciplinskem postopku zaradi vinjenosti na delovnem mestu (in ne gre za prvo tovrstno kršitev), ni mogoče pričakovati od delodajalca, da bi še naprej vzdrževal delovno razmerje s tožnikom.
Dejstvo, da je tožena stranka prejela plačilo svoje terjatve na podlagi izvršilnega naslova, ne pomeni, da tožeča stranka ne bi mogla doseči povračila prve izpolnitve, ki je bila izpolnjena s pobotom.
Sodišče, potem ko upnik umakne predlog za izvršbo, ni več upravičen obravnavati utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč je njegova dolžnost le izdati sklep o ustavitvi postopka. Če upnik izvršilnega predloga ne umakne pravočasno, pa mora dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka.
Kadar lastniki stanovanj na upravnika ne prenesejo svojih materialnopravnih upravičenj, je ta aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.