Ko je bila predlagana izvršba v obravnavani zadevi na stanovanju št. 21 v III. nadstropju stanovanjskega objekta, zastavna dolžnica ni bila lastnica stanovanja. In ker zastavne pravice na spornem stanovanju upnik tudi v nadaljevanju postopka ni izkazal, je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno ugodilo ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog zavrnilo.
Zmotne so pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dolžna popravljati stanovanjske hiše, če tožnik ne plačuje najemnine. V takem primeru mu je najemodajalec opravičen odpovedati najemno pogodbo iz krivdnih razlogov. To pa ga ne razbremeni, da v skladu z določbo 42. čl. SZ vzdržuje prostore.
ZOR člen 154, 177, 195, 195/2, 154, 177, 195, 195/2.
odškodninska odgovornost - renta
Pritožbeni očitki, da je do dogodka prišlo po izključni krivdi tožnika, ker je bil seznanjen s prepovedjo poseganja na območje valjev, niso utemeljeni. Sodišče je res ugotovilo, da sta toženca tožnika seznanila s tem, da je stroj nevaren in na varnostne predpise, saj je to potrdil tudi tožnik sam, vendar pa to še ne zadošča za to, da bi se razbremenila odgovornosti. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče ugotovilo, da je bil tožnik star 15 let, brez poklica, da je bil radoveden in ga je bilo potrebno opozarjati na prepovedi v zvezi s približevanjem kombajnu, da je bil živahen in tudi neubogljiv. Sodišče je zaslišalo F. D. in se v tem delu oprlo na njegovo izpovedbo. Zgolj v potrditev zgornjih zaključkov sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče opozarja, da je F. D. ob zaslišanju na glavni obravnavi 22. 12. 1988 povedal, da je tožnik zmeraj rinil v bližino stroja. Tožnik je bil dejansko še otrok, splošno znano je, da otroci niso predvidljivi, saj jim manjka življenjskih izkušenj in kritičnosti, zato zgolj dejstvo, da sta ga prvotna toženca opozorila naj se stroju ne približuje, ne zadošča za zaključke, da je do dogodka prišlo po krivdi (delni ali izključni) tožnika. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe natančno obrazložilo v čem je odgovornost ene in druge tožene stranke kot tudi zaključilo, da niso podani ekskulpacijski razlogi iz 177. čl. ZOR kot tudi, da tožencema ni uspela dokazati, da je škoda nastala brez njune krivde. O tem bo podrobneje še obrazloženo.
Gume na njegovem vozilu so bile v času, ko je do prometne nezgode prišlo, izrabljene do te mere, da je obveznost zavarovalnice izključena na podlagi 9.tč. 19.čl. Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, po kateri zavarovatelj ni obvezan poravnati škode, nastale zaradi izrabljenosti gum čez predpisano mero.
Priča ima pravico do povračila stroškov prevoza le v višini stroškov javnega prevoza, nima pa pravice do kilometrine, razen v primeru, če javni prevoz ni zagotovljen. Če priča v predlogu za povračilo stroškov prevoza ne uveljavlja zamudnih obresti, jih ne more uveljavljati v pritožbenem postopku, do zamudnih obresti pa bo upravičena, če tožnik v 8. dneh po pravnomočnosti sklepa stroškov ne bo poravnal.
Če delavec svojih delovnih obveznosti ne opravi zato, ker izostane z dela, pa čeprav neupravičeno, mu ni mogoče očitati, da je s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti neopravljanja delovnih obveznosti. Kadar se delavcu očita storitev takšne hujše kršitve, je potrebno konkretizirati, katerih delovnih obveznosti delavec ni opravil (oz. jih je opravil nevestno, nepravočasno in malomarno). Ni mogoče namreč le šteti, da delavec ni opravil svojih delovnih obveznosti zato, ker je bil odsoten z dela.
Delavcu, kateremu je pogojno odložena izvršitev že izrečenega disciplinskega ukrepa, se lahko pogojno odložena izvršitev prekliče, če delavec stori v preizkusni dobi novo hujšo kršitev delovne obveznosti ali če neopravičeno odkloni zdravljenja stanja zasvojenosti, ki je bilo razlog za ugotovitev njegove disciplinske odgovornosti. V primeru, da delavec v preizkusni dobi stori lažjo kršitev, pa preklic ni dopusten.
1. Niso izpolnjeni pogoji za odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če je stranka tik pred zaključkom postopka, ki traja daljše obdobje, tožbeni zahtevek skrčila, sicer pa je, glede na prvotno vtoževani zahtevek, pri katerem je vztrajala pretežni del sodnega postopka - uspela le z manjšim delom tožbenega zahtevka. 2. Kadar stranka med postopkom skrči tožbeni zathevek, je potrebno pri odmeri stroškov postopka upoštevati uspeh strank v postopku do dneva skrčitve tožbenega zahtevka ter uspeh od tedaj dalje.
1. Podjetji nista konkurenčni, če eno izvaja inženiring posle, drugo pa podizvajalske posle.
2. Pri ugotavljanju, če se je tožnik zaposlil pri konkurenčnem podjetju, je potrebno upoštevati predvsem možnost dejanskega konkuriranja subjektov na trgu (glede dejavnosti, s katerimi se podjetja dejansko ukvarjajo), ne pa presojati to konkurenčnost le z ozirom na dejavnosti, ki jih ima posamezno podjetje vpisano v sodnem registru.
Glede na 180. člen ZPP ne zadostuje, da tožnik v roku plača takso za tožbo. Potrebno je, da v določenem roku sodišču pošlje tudi potrdilo o plačilu takse, česar pa tožnik ni storil. Ni mogoče upoštevati potrdila o plačilu sodne takse, danega po izteku roka, določenega v sklepu o dopolnitvi tožbe, torej tudi ne potrdila, predloženega šele v pritožbenem postopku.
ZPP člen 280, 280/1, 499, 499/2. ZPP (1977) člen 286, 286/1, 293, 293/4.
sodba zaradi izostanka - zamudna sodba - čas za pripravo na glavno obravnavo
Pogoji za izdajo zamudne sodbe so se morali presojati po predpisih, veljavnih pred ZPP/99, konkretno po ZPP/77. 1. odst. 286. čl. ZPP/77 v zvezi s 4. odst. 293. čl. ZPP/77 res določa, da je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, najmanj pa 8 dni od prejema vabila, vendar pa je treba upoštevati, da je v obravnavanem primeru bil narok za glavno obravnavo opravljen 15.10.2002, torej v času veljavnosti ZPP/99. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča za vprašanje pravočasnosti vabila na narok za glavno obravnavo treba uporabiti določbe ZPP/99.
razporeditev delavcev - zdravstveno stanje delavca
Opravljen zdravniški pregled ni pogoj za zakonito razporeditev. Ugotavljanje zdravstvene sposobnosti za delo je v primeru prerazporeditve delavca možno tudi naknadno, po razporeditvi. Samo zato, ker zdravniški pregled ni bil opravljen pred razporeditvijo, le-ta še ni nezakonita. Nezakonita bi bila, če bi se naknadno ugotovilo, da tožnica za delo obračunskega tehnika ni sposobna. Ker pa je bilo ugotovljeno, da je za delo sposobna, je razporeditev zakonita.
ZDR (1990) člen 12, 12. ZDDO člen 3, 6, 3, 6. ZTPDR člen 11, 11/1, 11, 11/1.
sklenitev delovnega razmerja - delavec v državnem organu
1. Delavec v državnem organu lahko sklene delovno razmerje šele na podlagi odločbe funkcionarja, ki vodi upravni organ (predstojnika), seveda pa mora nastopiti tudi delo pri delodajalcu.
2. Dopisi tožene stranke pred izdajo odločbe pristojnega organa o sklenitvi delovnega razmerja ne pomenijo, da je tožnik sklenil delovno razmerje, tudi če je tožena stranka z navedenimi dopisi že praktično napovedala, da bo s tožnikom sklenila delovno razmerje.
zaznamba spora - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Obstoji izviren način pridobitve lastninske pravice, če je v pogodbi dogovorjena in nato realizirana skupna gradnja zaradi pridobitve določenih solastnih deležev.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17.
odpravnina - zakonite zamudne obresti
Delavec in delodajalec sta se dogovorila, da v kolikor delodajalec ne realizira obročnega plačila odpravnine, ima delavec pravico zahtevati takojšnje plačilo odpravnine v preostalem enkratnem znesku. Zakonite zamudne obresti od neizplačanega dela odpravnine oz. z zamudo že izplačane glavnice tečejo od dneva prenehanja delovnega razmerja, ker SKPgd določa, da morajo odpravnine presežnim delavcem biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.