sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - bistvena kršitev določb postopka
S tem, ko je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave tudi za zakonske zamudne obresti, ki jih tožena stranka ni pripoznala z delno pripoznavo zahtevka, je sodišče kršilo določbo 2. člena ZPP in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - postopek pred odpovedjo pogodbe - pisno obvestilo o nameravani redni odpovedi - rok za redno odpoved - nastanek razlogov za redno odpoved
Izostanek pisnega obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne predstavlja takšne postopkovne pomanjkljivosti, ki bi sama po sebi povzročila nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Le ustni pogovori med delavcem in delodajalcem o nepotrebnosti delavčevega dela še ne pomenijo, da je takrat že nastal razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi nastopi šele z ukinitvijo delovnega mesta.
ZMZPP člen 20. Dunajska konvencija o nasledstvu držav (Dunajska konvencija) člen 34, 34/I, 34/I-9. Konvencija o civilnem postopku (Haaška konvencija) člen 17.
tožniška varščina
Obe državi, tako Republika Slovenija kot tudi Srbija in Črna gora, sta pogodbenici Haaške konvencije o civilnem postopku že od pristopa FLRJ k tej konvenciji, v skladu z Dunajsko konvencijo o nasledstvu držav glede pogodb, katere podpisnica je prav tako bila SFRJ (Ur.l. SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 1/80), ki velja od 06.11.1996, ko je bil v skladu z 49. čl. Dunajske konvencije o nasledstvu držav glede pogodb deponiran 15. podpis pri OZN, pa velja tudi haaška konvencija za obe državi, saj Dunajska konvencija o nasledstvu držav glede pogodb v čl. 34/I/a določa, da v primeru, kadar se eden ali več delov ozemlja kakšne države od nje odcepi, da bi oblikovali eno ali več držav, in sicer ne glede na to, ali država prednik še obstaja ali ne, ostane vsaka pogodba, ki je na dan nasledstva bila v veljavi za vse ozemlje države prednika, v veljavi za vsako državo naslednika. Že iz navedenega torej izhaja, da veljata tako Haaška konvencija o civilnem postopku kot tudi Dunajska konvencija o nasledstvu držav glede pogodb tako za Republiko Slovenijo kot tudi za Srbijo in Črno goro.
ZPP člen 280, 280/1, 499, 499/2. ZPP (1977) člen 286, 286/1, 293, 293/4.
sodba zaradi izostanka - zamudna sodba - čas za pripravo na glavno obravnavo
Pogoji za izdajo zamudne sodbe so se morali presojati po predpisih, veljavnih pred ZPP/99, konkretno po ZPP/77. 1. odst. 286. čl. ZPP/77 v zvezi s 4. odst. 293. čl. ZPP/77 res določa, da je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, najmanj pa 8 dni od prejema vabila, vendar pa je treba upoštevati, da je v obravnavanem primeru bil narok za glavno obravnavo opravljen 15.10.2002, torej v času veljavnosti ZPP/99. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča za vprašanje pravočasnosti vabila na narok za glavno obravnavo treba uporabiti določbe ZPP/99.
Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa člen 42, 42/1, 42/1-3, 46.
varnost železniškega prometa
46. člen Zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa glede določbe stroškov zavarovanja določa drugače, kot se je do tega vprašanja opredelilo sodišče prve stopnje, ki je vknjižilo možnost sporazuma o višini stroškov. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da v primeru, če sporazum o višini stroškov zavarovanja ni bil dosežen, tožeča stranka sama ni bila upravičena določiti višine stroškov zavarovanja.
Prvostopenjsko sodišče je zmotno razlago 10. čl. gradbene pogodbe, v katerem sta pravdni stranki določili, da morebitne "spore iz pogodbe rešuje arbitražna komisija, če ta ne uspe, pa pristojno sodišče v Kopru", kot dogovor o arbitraži. Arbitražna odločba nasproti strankam ima moč pravnomočne sodbe. Dogovora torej ni mogoče šteti za veljaven dogovor o arbitraži, glede na to, da ne predvideva obvezujoče narave odločbe "arbitražne komisije".
ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00977
ZZK-1 člen 3, 3-5, 31. SZ člen 18. ZPP člen 337.
nepremičnina - identifikacijski znak nepremičnine - pritožba - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Zemljiško knjižni vložek je le zbirnik nepremičnin, sklep o dedovanju pa mora vsebovati parcelne številke, nepremičnina je namreč glede na določbo 18. čl. Stvarnopravnega zakonika prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Po določbi 31. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-I) pa mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za vpis (kar sklep o dedovanju je), označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak nepremičnine pa je v primeru zemljiške parcele parcelna številka in oznaka katastrske občine (5. tč. 3. čl. ZZK), torej ne vložna številka.
ZPPSL člen 111, 111/I, 111, 111/I. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 365, 365-3, 365, 365-3.
dovolitev izvršbe - začetek stečajnega postopka
Ob uporabi določil 111. člena prvega odstavka ZPPSL ni mogoče dovoliti izvršbe zoper dolžnika, zoper katerega je bil pravnomočno začet stečajni postopek, čeprav je bil vložen izvršilni predlog pred začetkom stečajnega postopka, saj se začne izvršba šele z izdajo sklepa o izvršbi.
Na višino pravdnih stroškov ne vpliva med pravdo plačana akontacija zahtevane terjatve, temveč je v odvisnosti le od dosojene glavnice in vsakokratne sporne vrednosti ter s tem uspeha v posamezni fazi postopka.
Ureditev trinajste plače ali božičnice je bila v letu 1996 prepuščena avtonomni ureditvi v splošnih aktih delodajalca. Delodajalec je lahko določil, da so do božičnice upravičeni tisti, ki so zaposleni v podjetju na dan, ki ga s posebnim sklepom določi uprava. Delodajalec ni bil zavezan, da pri tovrstnih izplačilih upošteva vse delavce, tudi tiste, ki jim je med letom delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo.
Če bi bilo v postopku izkazano, da pomeni izplačilo trinajste plače del plače iz dobička, bi bil tožnik upravičen do izplačila v sorazmerju s časom zaposlitve pri delodajalcu v obdobju, v katerem je bil dobiček ustvarjen (42. člen SKPG).
Delodajalec je na podlagi zdravstvenih potrdil delavca štirikrat preložil disciplinsko obravnavo (delavec se ne fizično ne psihično ni bil sposoben udeležiti disciplinske obravnave) in je uspel le štiri dni pred zastaranjem vodenja disciplinskega postopka dokončno odločiti o delavčevi disciplinski odgovornosti. Zaradi kratkih zastaralnih rokov in zaradi okoliščin na strani tožnika, tožena stranka tožniku ni mogla omogočiti, da se zagovarja pred disciplinskimi organi. Omogočila mu je obrambo v predhodnem postopku, zapisnik o zagovoru pa je bil prebran pred disciplinsko komisijo. Ker so obstajali tehtni razlogi, zaradi katerih delodajalec v disciplinskem postopku delavcu ni mogel zagotoviti zagovora, ta opustitev ni imela za posledico nezakonitosti postopka.
ZGD člen 449, 449/1, 449, 449/1. ZPP člen 78, 78/1, 78/2, 78, 78/1, 78/2. ZDR člen 111, 111.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - pristojni organ - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
Šteje se, da je izredno odpoved delovnega razmerja podal pristojni organ, če jo je izdal direktor d.o.o., ne pa podružnica iste d.o.o. iz Ljubljane, čeprav je na odpovedi štampiljka podružnice.
ZDR člen 109, 118. ZDR člen 17, 17/1-6. SKPgd člen 28.
transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina - višina odškodnine - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Ugotavljanje primernosti delavca ne more biti zakonit razlog za sklepanje delovnega razmerja za določen čas.
Pri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR je sodišče upoštevalo tožničino starost, in njeno izobrazbo, še vedno relativno dobre možnosti za nadaljnjo zaposlitev, upoštevalo pa je tudi dejstvo, da je bila v delovnem razmerju pri toženi stranki kratek čas. Pri višini odškodnine je navedlo, da ta vsekakor ne bi smela biti nižja od odpravnine po 109. členu ZDR in ne nižja od pogodbene kazni za nezakonito prenehanje delovnega razmerja po 28. členu SKPgd. Upoštevanje vseh teh elementov je ustrezno.
pogodba o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - kolektivna pogodba
Zakonitost izredne odpovedi se presoja glede na določbe sedanjega ZDR in na to presojo ne vplivajo določbe prejšnjih splošnih aktov ali kolektivnih pogodb delodajalca, ki opredeljujejo lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti, saj ni mogoče mešati konceptualno različnih izhodišč prejšnjega disciplinskega postopka in sedanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.