V primeru identičnih vprašanj civilna odločba ni odvisna od tega, ali bo storilec kasneje kazensko obsojen, oziroma, tu kazenska sodba ne rešuje prejudicialnega vprašanja za civilnega sodnika. Le v primeru, če je že prišlo do pravnomočne obsodilne sodbe kazenskega sodišča, pa je civilno sodišče vezano na takšno sodbo, vendar le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51.
regres za letni dopust - izplačilo
Delavec je upravičen do regresa za letni dopust v letu 1998 tudi, če mu je delovno razmerje prenehalo v aprilu 1998. Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
ZOR člen 99, 100, 101, 99, 100, 101. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev - razlaga pogodbe
Glede na ugovor prvotožene stranke bi moralo sodišče ocenjevati vsebino pogodbe v skladu z določbami čl. 99, 100, 101 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Te določbe urejajo razlago pogodb in določajo, da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu. Iz pogodbe o kratkoročnem kreditu izhaja, da je to pogodbo sklenil P.. d.o.o., ki ga zastopa direktor Z. P. kot kreditojemalec, kot kreditodajalec pa je nastopala T. M.. 6. čl. določa, da za odplačilo kredita in obresti in morebitne tečajne razlike kreditojemalec oz. odgovorna oseba jamči kreditodajalcu z vsem svojim premoženjem, poleg tega pa mu še da bianco akceptni nalog potrjen in podpisan. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bianco akceptni nalog izročil gospodarski subjekt, to je drugotožena stranka. Sodišče je preuranjeno zaključilo, da je prvotožena stranka odgovorna na podlagi izjave, to je 6. čl. Sporazuma, saj je tožena stranka ves čas temu ugovarjala in za svoje trditve predlagala tudi dokaze, vendar sodišče v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj teh dokazov ni izvedlo, oz. ni obrazložilo ugovorov prvotožene stranke
Ker je tožena stranka uporabljala poslovni prostor tudi po datumu, ki je bil naveden v pogodbi, se po določilu 2. odst. 27. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP, Ur.l.SRS št. 18/74 s sprem.) šteje, da je pogodba obnovljena za nedoločen čas. Tožena stranka je zato dolžna tožeči stranki poravnati te svoje obveznosti za ves čas trajanja najema.
Tožnik tožbe ni umaknil takoj, ko je izvedel, da je zahtevek izpolnjen, zato je tožnik tisti, ki mora zaradi umika tožbe povrniti toženi stranki njene stroške postopka.
ZPP člen 205, 339, 339/2, 339/2-11, 205, 339, 339/2, 339/2-11.
stranka postopka - sodni register - izbris iz sodnega registra
Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke I. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče je vodilo postopek zoper osebo, ki ni več obstajala, zato tudi ni mogla dati pooblastila, tudi sodbo je vročilo pooblaščencu, ki ni mogel biti pooblaščenec, saj je pooblastilo dala oseba, ki ni več obstajala. Sodišče bi moralo postopek prekiniti po 205. čl .ZPP.
Določba 36f. člena ZDR predstavlja pravno podlago za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, že od uveljavitve Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. ZJSRS v 28. členu izrecno daje pravico Jamstvenemu skladu Republike Slovenije, da terjatve upravičenca (to je delavca, ki mu delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca) proti delodajalcu preidejo do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic. S prehodom terjatve vstopi sklad v razmerju do delodajalca v položaj delavca do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic. Zato je upravičen do povrnitve zneska, ki ga je izplačal tožnikom.
V skladu z 280. čl. ZOR so izpodbojna le dejanja, ki povzročijo prikrajšanje upnika. V obravnavanem primeru so po tožbenih trditvah takšna izpodbojna dejanja tri prodajne pogodbe pri katerih pa je bila kupnina za prodane stvari primerna in je ustrezala tržni vrednosti, tožena stranka pa je kupnino davčnemu dolžniku plačala na račun pri banki. Premično premoženje davčnega dolžnika je torej le spremenilo obliko: iz stvari v denar. Zaradi navedenega ni podana situacija po 2. odst. 280. čl. ZOR.
Sodišče prve stopnje mora ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana izjava po vsebini odpoved dediščini - v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču - v tem primeru pa sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne sme upoštevati.
1. Sodišče ob izterjavi davčnih obveznosti na zastaranje pazi po uradni dolžnosti. 2. Določbe o zastaranju so materialnopravne narave in zanje velja prepoved retroaktivne veljave.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 206, 206/1, 154, 154/1, 158, 206, 206/1.
odškodninska odgovornost
1. Osebnostna pravica do lastne podobe daje upravičencu možnost prepovedati uporabo slike. Za osebnostne pravice je tudi sicer značilna njihova absolutnost, učinkujejo zoper vsakogar in je tudi vsakomur prepovedan poseg v te pravice. Ugotovljeno pa je, da je prva toženka tista, ki je naročnik plakata in je odobrila njegovo uporabo v promocijske namene. Gre za poseg v osebnostno pravico, pravico tožnice do varovanja lastne podobe, le tožnica je tista, ki lahko odloča o tem ali se njena slika lahko objavi. Objava fotografije brez dovoljenja je torej poseg v osebnostno pravico.
2. Peti toženec je profesionalni fotograf, od katerega se zahteva še posebna skrbnost pri opravljanju svojega dela. Že dejstvo, da je izročil fotografijo oziroma diapozitiv s tožničino podobo kot idejo direktorju tretje toženke, ki se je očitno profesionalno ukvarjala z izdelavo reklamnega materiala, kaže na to, da je dopustil uporabo te fotografije. Pristal je torej, da se ti posnetki uporabijo, dokazno breme, da dokaže, da je ravnal s potrebno skrbnostjo, je po določbi 154.čl. ZOR na njem, tega ni dokazal, nasprotno, njegovo ravnanje kaže na nezadostno skrbnost. Tako ravnanje, je v zvezi z nastankom škode in je pravno upošteven vzrok.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor dolžnika ne vsebuje pravno pomembnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, kot tudi ne pravno relevantnih dokazov.
nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež
Mož dolžnice iz izvršilnega postopka je družbenik te družbe, zato je predmet skupnega premoženja lahko samo njegov poslovni delež. Družba ne more odgovarjati za obveznosti dolžnice iz izvršilnega postopka, pa čeprav je bila ustanovljena v času trajanja zakonske zveze dolžnice in edinega družbenika te družbe. Podjetje je pravno, vsebinsko in prostorsko ločeno od lastnika.
Pri tožniku ne gre za tako poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oz. ne gre za tako poslabšanje zdravstvenega stanja do kakršnega ob normalnem teku stvari sploh ne bi smelo priti, zato ne gre za novo škodo.