Delodajalcu v primeru, ko je en delavec presežek, ni potrebno sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev. V takem primeru zadošča navedba razloga za prenehanje potrebe po delu delavca v sklepu o prenehanju delovnega razmerja in da jo o tem obveščen tudi sindikat. Delodajalec mora zadostiti vsebinskim pogojem iz 35. čl. ZDR, ni pa nujen sprejem še posebnega formalnega akta z nazivom program razreševanja trajno presežnih delavcev.
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2, 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 270, 272, 270, 272.
začasna odredba - vročitev sodbe - pravni interes
Začasna odredba je pravni institut, ki je namenjen urejanju razmerij med pravdnima strankama pred uvedbo sodnega postopka ali med njim, ne ureja pa se z njo razmerja med stranko postopka in sodiščem, ki v zadevi odloča. Tožnik s predlagano začasno odredbo ni zahteval zavarovanja denarne ali nedenarne terjatve, ampak vročitev sodbe sodišča prve stopnje, kar pomeni, da za izdajo začasne odredbe nima pravnega interesa.
ZPPSL člen 112, 114, 114/1, 114/2, 112, 114, 114/1, 114/2.
zamudne obresti - stečajni postopek
Začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva, spremeni pa se obrestna mera. Do začetka stečajnega postopka tečejo zakonite zamudne obresti po ZPOMZO, od začetka stečajnega postopka po temeljni obrestni meri.
odpoved delovnega razmerja - sodno varstvo - nadurno delo - nadurno delo
V ZDR ni predvideno sodno varstvo zoper pisno opozorilo delavca na izpolnjene obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Pisno opozorilo že po gramatikalni razlagi ne pomeni dejanja, s katerim bi delodajalec kršil katero od pravic delavca iz delovnega razmerja. Opozorilo nima neposrednih pravnih posledic in predstavlja le predpostavko za kasnejšo redno odpoved. Šele v sporu o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi bi delavec lahko uveljavljal neutemeljenost takšnega opozorila.
ZDR omogoča v krajšem obdobju tudi večje število ur nadurnega dela oz. trajanja delovnega dne, vendar le, če je tako določeno z drugim zakonom ali kolektivno pogodbo. To v konkretnem primeru ni izkazano, saj posebnega zakona, ki bi to določal ni, prav tako pa to ne izhaja iz Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektro industrijo Slovenije.
Če delavcu po ZDR glede na delovno dobo pri delodajalcu (92. čl. ZDR) pripada krajši odpovedni rok, kot je določen v kolektivni pogodbi, odpovednega roka iz kolektivne pogodbe ni mogoče šteti za ugodnejšega. Kolektivna pogodba trajanje odpovednega roka veže na tarifno skupino, v katero je uvrščeno delavčevo delovno mesto. ZDR odpovedni rok veže na delovno dobo pri delodajalcu. V prejšnjem ZDR dolžina odpovednih rokov (razen pri trajno presežnih delavcih) ni bila določena, zato ureditve v kolektivni pogodbi, sprejeti v času veljave prejšnjega ZDR, ni mogoče šteti za ugodnejšo.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja za določen čas - transformacija delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
Razlog za transformacijo delovnega razmerja nastane vedno ob koncu delovnega razmerja, hkrati pa 75. in 77. čl. ZDR določata, da pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s samim potekom časa. Sklep delodajalca o datumu prenehanja delovnega razmerja ni konstitutiven, delodajalec pa takšnega sklepa po zakonu ni bil dolžan izdati, zato z dnem vročitve sklepa delodajalca ni bila kršena pravica delavca in ni začel teči rok za sodno varstvo. 30 dnevni rok za sodno varstvo (3. odst. 204. čl. ZDR) pri zahtevku na transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas začne teči z zadnjim dnem obstoja delovnega razmerja.
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) pa je določal, da v dvostranskih pogodbah nobena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izvira iz narave posla.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. čl. Zakona o sodnih taksah nastala obveznost tega dne ali pozneje.
ZDR člen 96, 96. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 18, 18.
prenehanje delovnega razmerja - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev - kolektivna pogodba
Če je delodajalec delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga v letu 2003, je odpoved potrebno presojati po določbah ZDR, ne pa po določbah SKPgd oz. kolektivne pogodbe dejavnosti.
Ker je delodajalec zaposloval manj kot 100 delavcev, pri delavcu pa je šlo za individualni odpust, delodajalec ni bil dolžan izdelati programa razreševanja presežnih delavcev oz. sprejeti kriterijev za določitev presežnih delavcev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved s ponudbo nove pogodbe - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavci - rok za podajo redne odpovedi
Če delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi (1. odst. 90. čl. v zvezi s 3. odst. 88. čl. ZDR), mora upoštevati tudi prepoved iz 114. čl. ZDR (posebno pravno varstvo pred odpovedjo za starejše delavce) ter podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved (5. odst. 88. čl. ZDR). Iskanje nove ponudbe za zaposlitev ne more vplivati na drugačno razlogovanje o dnevu seznanitve z razlogom odpovedi, saj je delodajalcu ob času seznanitve z razlogom odpovedi iz poslovnih razlogov znano, s kakšnimi drugimi deli oz. delovnimi mesti razpolaga.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12, 21. URS člen 54, 56. ZZZDR člen 4, 4/2, 116. ZNP člen 65.
nepravdni postopek - roditeljska pravica - odvzem roditeljske pravice - varstvo koristi otroka - udeleženci postopka - otrok
Zakon med udeležence postopka po samem zakonu ne šteje otroka, tako da je slednji udeleženec samo takrat, kadar nastopa kot predlagatelj. Dejstvo, da ZNP otroku ne priznava statusa udeleženca v postopku, pa na drugi strani ne odvezuje sodišča, da v primeru, če je otrok sposoben izraziti lastno mnenje, ne pridobi mnenja otroka (ali neposredno ali preko skrbnika ali predvsem za to usposobljene osebe) in to o okoliščinah, pomembnih za odločanje v postopku. Kot udeleženec postopka pa nastopa torej tudi drugi od staršev, če ima roditeljsko pravico.
Osnova celotnemu sistemu pravic in dolžnosti staršev izhaja iz 54. čl. Ustave RS, ki določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. V 56. členu pa Ustava RS otrokom zagotavlja človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s starostjo in zrelostjo otroka in pravico do posebnega varstva in skrbi zlasti pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim in drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Iz navedenih določb Ustave RS torej jasno izhaja, da je roditeljska pravica omejena in podrejena z varovanjem otrokove koristi.
Roditeljska pravica je sestavljena iz posameznih upravičenj (npr. do družinskega življenja), pa tudi iz obveznosti. Vsebinsko enako izhaja tudi iz Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki med drugim v 18. členu izrecno določa načelo, da sta oba starša odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj, ter da so otrokove koristi pri tem njihov poglavitni cilj. V postopku odvzema roditeljske pravice je potrebno presojati obstoj pogojev za odvzem roditeljske pravice določenih v 116. čl. ZZZDR skozi kriterij največje koristi otroka. Pri tem pa 21. čl. Konvencije ZN o otrokovih pravicah poudarja v primeru, če je otrok začasno ali stalno prikrajšan za svoje družinsko življenje, naj bo pri preučevanju rešitev posebna skrb posvečena zaželeni nepretrganosti otrokove vzgoje.
ZOR člen 12, 13, 360, 12, 13, 360. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor zastaranja
Ugovor zastaranja je mogoče šteti kot nedopusten takrat, kadar je ob upoštevanju načel vestnosti in poštenja (12. člen ZOR) in prepovedi zlorabe pravic (13. člen ZOR) mogoče zaključiti, da je tak ugovor zastaranja zoper načela javne morale. To pomeni, da mora biti ravnanje tožene stranke takšno, da je tožniku preprečilo pravočasno vložitev tožbe. Če je tožnik tekom postopka zatrjeval, da je ugovor zastaranja nemoralen in s tem nedopusten, sodišče prve stopnje pa se do teh načel ni opredelilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
prepozen ugovor - rok za ugovor - sklep o izvršbi - iztek roka - dela prost dan
Ker je zadnji rok za ugovor zoper sklep o izvršbi bila sobota 15.4.2006 ponedeljek 17.4.2006 pa je bil dela prost dan (velikonočni ponedeljek), je ugovor vložen neposredno, pri sodišču prvi prihodnji delavnik, to je 18.4.2006, pravočasen.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za napake
Drugotožena stranka je bila prodajalec stanovanja in kot prodajalec drugotožena stranka odgovorja za stvarne napake v smislu določb 478. čl. ZOR, vendar pa bi sodišče prve stopnje moralo pri odločanju o tem ali je drugotožena stranka za stvarne napake tožeči stranki odgovorna, upoštevati roke, ki jih zakon določa za jamčevalne zahtevke.
Odgovor na vprašanje, ali je dogovor dedičev v zvezi s pričakovano dediščino veljaven ali ne, oziroma ali ga bo zapuščinsko sodišče moralo povzeti v sklep o dedovanju po 3.odst. 214.čl. ZD je pravno vprašanje in to pravno vprašanje mora rešiti zapuščinsko sodišče samo.