ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100, 100/1. ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-3, 75, 75/2, 75/2-3.
prenehanje delovnega razmerja - suspenz
Delavec je upravičeno (na podlagi odločbe o suspenzu) odsoten z dela v času, ko mu sklep o odpravi suspenza še ni vročen. V tem obdobju ni mogoče govoriti o neupravičeni odsotnosti z dela, zato ni podana zakonska podlaga za prenehanje delovnega razmerja na podlagi 100. člena ZDR oz. 75. člena ZTPDR.
vzpostavitev v prejšnje stanje - višina odškodnine
Namen povrnitve škode je vzpostavitev stanja pred škodnim ravnanjem in ker so bila zemljišča pred odvzemom kmetijska, je potrebno oceniti vrednost teh zemljišč kot kmetijskih zemljišč in to po cenah, ki so jih ta zemljišča dosegala na trgu.
ZDR člen 83, 83. ZJU člen 24, 122. ZUJIK člen 45, 45/2, 45, 45/2.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - postopek pri delodajalcu - javni zavod - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
Delodajalec, ki je javni zavod na področju kulture, bi moral v primeru kršitve delovne discipline s strani delavca (na podlagi 45. čl. ZUJIK) izvesti postopek po določbah Zakona o javnih uslužbencih (XVII. poglavje ZJU - disciplinska odgovornost) ter delavcu omogočiti pritožbo zaradi kršitev pravic iz delovnega razmerja, ki zadrži izvršitev odločitve o pravici oz. obveznosti iz delovnega razmerja (24. čl. ZJU). Ker delodajalec ni postopal po navedenih določbah (temveč je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi izvedel po ZDR - členih 83 do 95), je podana verjetnost obstoja nedenarne terjatve.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSC00931
ZD člen 143, 143/3, 143, 143/3. ZIZ člen 17, 21, 17, 21. ZPP člen 319, 319.
izvršba - izvršilni naslov - sklep o dedovanju - res iudicata
Samo dejstvo, da je bila v zapuščinskem postopku upnikova terjatev ugotovljena v sklepu o dedovanju, še ne pomeni, da je na podlagi takega sklepa o dedovanju mogoče predlagati izvršbo zoper zapustnikove dediče. Sklep o dedovanju (ki je praviloma le ugotovitvena odločba in dajatvenih izrekov ne vsebuje) je namreč lahko izvršilni naslov samo v tistem primeru, kadar vsebuje vse sestavine, ki jih določa 21. člen ZIZ.
Odločilno dejstvo, ki ga je sodišče moralo ugotavljati v postopku je torej bilo, ali je tožena stranka opustila obveznost poskrbeti za postavitev prometnega znaka, ki bi opozarjal na divjad na cesti. To dejstvo pa je bilo, med pravdnima strankama sporno. Po 454. čl. ZPP pa lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka le v primeru, če med strankama dejansko stanje ni sporno.
15 dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči z dnem, ko je tožnik podal svoj zagovor, saj je bila tožena stranka šele po opravljenem zagovoru tožnika seznanjena z razlogi in vsemi okoliščinami, ki so utemeljevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, sodišče lahko glede na doseženi uspeh določi, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Navedeno pomeni, da bo odločitev sodišča, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, pravilna samo v primeru, če bo enak oziroma primerljiv ne le uspeh obeh obeh strank v sporu, temveč bodo enaki oziroma primerljivi tudi njuni stroški. Uspeh tožnika v tem sporu je znašal 51,82 %. V kolikor bi stranki imeli približno enake stroške, bi sodišče lahko odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. Vendar pa je med stroški tožnika in tožene stranke velika razlika, zato je vsaka stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka glede na njen uspeh.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-13, 100, 100/1, 100/1-13.
prenehanje delovnega razmerja - pravica do obrambe - zaslišanje prič - disciplinski postopek
Zmotno je stališče, da v postopku pred sodiščem ni dopustno izvajati dokazov, ki niso bili izvedeni že v disciplinskem postopku. Tožnika pravica do obrambe ni bila kršena s tem, da pred disciplinsko komisijo delodajalca ni bil izveden dokaz z zaslišanjem priče, ker se ta ni odzvala vabilu na disciplinsko obravnavo, saj disciplinska komisija dejansko nima na voljo prisilnih sredstev za zaslišanje oseb, ki niso delavci tožene stranke.
Sindikalni zaupnik uživa imuniteto na podlagi 41. člena SKPgd samo, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti. Ta imuniteta se nanaša na njegovo sindikalno dejavnost.
Če ravnanja sindikalnega zaupnika ni mogoče opredeliti kot sindikalno dejavnost in tudi ne kot ravnanje v skladu s splošnimi akti tožene stranke, delodajalec ni bil dolžan pridobiti soglasja sindikata za začetek disciplinskega postopka zoper sindikalnega zaupnika.
stroški postopka - skrčitev zahtevka in potrebni pravdni stroški
Načelo uspeha v postopku je treba upoštevati tako, da se v primeru skrčitve tožbenega zahtevka posebej ugotovi uspeh strank za čas postopka do skrčitve in posebej za čas po skrčitvi tožbenega zahtevka, kar bistveno vpliva na odmero stroškov.
V postopku presoje zakonitosti sklepov disciplinskih organov je v vsakem primeru potrebno presoditi obstoj vseh očitanih kršitev ter disciplinske odgovornosti delavca za vse kršitve, zaradi katerih je bil disciplinsko obravnavan. Delavca v sodnem postopku ni dopustno spoznati za disciplinsko odgovornega za vse kršitve, ki se mu očitajo, če se v postopku preverja le ena kršitev.
javni zavod - imenovanje direktorja - razpisni postopek - direktor zavoda - soglasje ustanoviteljic zavoda k imenovanju direktorja - vršilec dolžnosti direktorja - sodno varstvo
1. Odklonitev soglasja ustanoviteljic zavoda k imenovanju tožnika kot direktorja zavoda ni mogoče opredeliti kot kršitev izvedbe postopka razpisa za imenovanje direktorja.
2. ZZ ne določa, da mora biti kot v.d. direktorja imenovan eden izmed prijavljenih, a neizbranih kandidatov za direktorja. Veljavna zakonodaja neizbranemu kandidatu ni dajala sodnega varstva za izpodbijanje odločbe o imenovanju druge osebe za vršilca dolžnosti direktorja, zaradi česar bi bilo potrebno tožbo tožnika v tem obsegu zavreči.
Pri opredeljevanju vrste spora (zaradi odločanja o stroških postopka in sodnih taksah) se upošteva tako vsebina primarnega (spor zaradi prenehanja delovnega razmerja), kot tudi vsebina podrejenega zahtevka (spor zaradi plačila odškodnine in odpravnine), sicer bi se stranka, ki je sicer zainteresirana le npr. za plačilo odpravnine, izognila plačilu stroškov in taks tako, da bi primarno izpodbijala odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi vedela, da neutemeljeno, podredno pa bi vtoževala plačilo odpravnine.
Če delavec (tožnik) umakne del podrejenega tožbenega zahtevka - za plačilo odškodnine za čas odpovednega roka, je dolžan toženi stranki (delodajalcu) povrniti stroške postopka, ker zahtevek za plačilo odškodnine za čas odpovednega roka ni spor zaradi prenehanja delovnega razmerja, čeprav je z odpovedjo v zvezi. Tak zahtevek je mogoče postaviti oz. mu je mogoče ugoditi le, če se odpoved pogodbe o zaposlitvi ne izpodbija (oz. podrejeno, če se ne izpodbije) zato ni mogoča uporaba 2. odst. 22. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
ZDSS člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-3. ZDR člen 81, 81/1, 81, 81/1.
začasna odredba - odpoved delavca - vrste začasnih odredb - datum prenehanja delovnega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe
Delavec lahko na podlagi 1. odst. 19. čl. ZDSS zahteva izdajo začasne odredbe o vpisu datuma prenehanja delovnega razmerja in izročitvi delovne knjižice. Delodajalec ravna samovoljno, če delavcu noče izročiti delovne knjižice, saj je delovna knjižica dokument v lasti delavca in je pri delavcu le v hrambi v času trajanja delovnega razmerja, hkrati pa s takšnim ravnanjem delodajalca delavcu nastaja nenadomestljiva škoda, saj se ne more zaposliti oz. prijaviti na zavodu za zaposlovanje.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca (81. čl. ZDR) je enostranska izjava volje, ki povzroči prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem prenehanje delovnega razmerja. Tudi če je sporen datum prenehanja delovnega razmerja, glede na razlog odpovedi, (in katera stranka je podala odpoved) pa to ni utemeljen razlog, da bi delodajalec lahko zadrževal delavčevo delovno knjižico. Tudi če bi se po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je delavec zahteval vpis napačnega datuma prenehanja delovnega razmerja in da je utemeljen drug datum, delodajalec ne bi utrpel hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale delavcu.
ZT je v 3. členu prepovedal sklenitev delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi s tujcem brez delovnega dovoljenja. V spornem primeru je bila s pravnomočno sodno odločbo razveljavljena odločba tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku, kar pomeni le, da je bila tožena stranka za nazaj dolžna tožniku priznati vse pravice iz delovnega razmerja do poziva nazaj na delo in ni šlo za novo sklepanje delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi. Zato to ni situacija, ki bi jo zakon prepovedoval oziroma, ki bi bila v nasprotju z zakonom. Tožniku je bilo s sodno odločbo priznano kontinuirano delovno razmerje, ki bi ga delodajalec lahko prekinil le z novo odločbo o prenehanju delovnega razmerja.
Izhodiščne plače sodijo med priviligirane terjatve. To pomeni, da se terjatev iz naslova izhodiščnih plač delavcu prizna v celoti in ne glede na pogoje prisilne poravnave. Niso pa priviligirana terjatev tudi zakonite zamudne obresti. Zato za poplačilo zakonitih zamudnih obresti veljajo pogoji prisilne poravnave.
Po določilu 2. odst. 61. čl. v času spornega razmerja veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih nastane zastavna pravica (med drugim) na nepremičninah (hipoteka) na podlagi pravnega posla, sodne odločbe ali zakona, hipoteka na nepremičnini pa se na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe pridobi z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen, v zakonu določen način (1. odst. 64. čl. ZTLR). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nepremičnine v času nastanka sporne zastavne pravice na njih, niso bili vpisani v zemljiški knjigi. Glede na to je moralo ugotavljati, ali je bila zastavna pravica tožene stranke na njih pridobljena na "drug ustrezen, z zakonom določen način".
Verjetnost obstoja terjatve (denarna vrednost nadur, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi) ni izkazana, če je sporen pravni naslov za vtoževano terjatev (pogodba o zaposlitvi), saj delodajalec v postopku zatrjuje, da je pogodba o zaposlitvi le navidezna in da se ni nikoli izvajala. Veljavnost pogodbe o zaposlitvi bo predmet vsebinskega odločanja o predmetni sporni zadevi.