ZPPSL člen 5, 5/2, 15, 5, 5/2, 15. ZPP člen 11, 11/1, 274, 274/1, 11, 11/1, 274, 274/1.
stečajni postopek - prisilna poravnava - načelo vesti in poštenja
Zakon o pravdnem postopku v 1. odst. 11. čl. določa, da če stranke z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji ter vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom. Za primer zlorabe pravic ZPPSL ne vsebuje nobenih določb, zato prihaja v poštev smiselna uporaba določb ZPP (15. čl. ZPPSL). Kot "drug ukrep", ki ga v primeru ugotovljene zlorabe pravic lahko izreče sodišče, v obravnavanem primeru prihaja v poštev odrek pravne koristi za vložitev (ponovnega) predloga za začetek postopka prisilne poravnave (1. odst. 274. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).
razrešitev direktorja - odpravnina zaradi razrešitve
Če tožnik zahteva, da mu tožena stranka plača odpravnino zaradi predčasne razrešitve po določbi pogodbe o zaposlitvi, mora sodišče ugotoviti, ali je bil tožnik predčasno razrešen in ali mu v tem primeru pripada plača po določbi pogodbe. Predmet spora ni prenehanje delovnega razmerja tožnika zaradi trajnega prenehanja potreb po delu temveč izpolnitev pogodbene obveznosti. Zato ni pravilno stališče, da tožnik ni upravičen do odpravnine, ker je bil le navidezno razporejen na drugo delovno mesto, le navidezno razrešen in navidezno opredeljen kot presežni delavec.
Po določilu 2. odst. 61. čl. v času spornega razmerja veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih nastane zastavna pravica (med drugim) na nepremičninah (hipoteka) na podlagi pravnega posla, sodne odločbe ali zakona, hipoteka na nepremičnini pa se na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe pridobi z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen, v zakonu določen način (1. odst. 64. čl. ZTLR). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nepremičnine v času nastanka sporne zastavne pravice na njih, niso bili vpisani v zemljiški knjigi. Glede na to je moralo ugotavljati, ali je bila zastavna pravica tožene stranke na njih pridobljena na "drug ustrezen, z zakonom določen način".
pooblastilo za zastopanje - pooblaščenec - pooblastilno razmerje
Neutemeljene so tožnikove navedbe, da ni dolžan nositi stroškov postopka, ker ni sprožil spora. Tožnik je podpisal pooblastilo za zastopanje ter se z njim zavezal, da bo pooblaščencu priznal vse njegovo delo za pravno veljavno. Podpisal je tudi posebno izjavo, da je seznanjen z določili ZDSS in ZPP, ki se nanašajo na obveznost plačevanja sodnih taks in stroškov postopka. Pooblaščenec je tako upravičeno vložil zanj tožbo na sodišče, sodišče pa je o tožbi moralo odločati. Razmerje med pooblastiteljem (tožnik) in njegovim pooblaščencem (sindikalni delavec ali odvetnik) je strogo osebno in zaupno razmerje in vanj sodišče ne more posegati.
ZST člen 8, 8/1, 8, 8/1. ZPP člen 180, 180/4, 180, 180/4.
potrdilo o plačilu sodne takse - domneva umika tožbe
Odločba Ustavnega sodišča (U-I 32/2002 - Ur. l. RS, št. 73/2003), s katero je bil razveljavljen 1. odst. 8. čl. Zakona o sodnih taksah, ne vpliva na uporabo določbe 4. odst. 180. čl. ZPP, ker ZST prvenstveno ureja področje sodnih taks, domneva umika tožbe pa je procesno vprašanje, ki ga ureja ZPP. ZPP v 4. odst. 180. čl. postopek glede plačila sodne takse za tožbo ureja posebej in strožje, kot to velja za ostale vloge po ZST (ko je dovolj, da se stranki pošlje le opomin). Sklep o popravi vloge nadomešča opomin, zato stranki le-tega ni treba posebej pošiljati. Sodišče prve stopnje ravna pravilno, če potem, ko zavrne predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pozove tožnika k predložitvi dokazila o plačilu sodne takse (v sklepu takso tudi odmeri), mu določi rok in ga opozori na posledice. Ker tožnik dokazila v roku ni predložil, je sodišče utemeljeno štelo del tožbe za umaknjen in je postopek ustavilo.
Verjetnost obstoja terjatve (denarna vrednost nadur, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi) ni izkazana, če je sporen pravni naslov za vtoževano terjatev (pogodba o zaposlitvi), saj delodajalec v postopku zatrjuje, da je pogodba o zaposlitvi le navidezna in da se ni nikoli izvajala. Veljavnost pogodbe o zaposlitvi bo predmet vsebinskega odločanja o predmetni sporni zadevi.
Pri opredeljevanju vrste spora (zaradi odločanja o stroških postopka in sodnih taksah) se upošteva tako vsebina primarnega (spor zaradi prenehanja delovnega razmerja), kot tudi vsebina podrejenega zahtevka (spor zaradi plačila odškodnine in odpravnine), sicer bi se stranka, ki je sicer zainteresirana le npr. za plačilo odpravnine, izognila plačilu stroškov in taks tako, da bi primarno izpodbijala odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi vedela, da neutemeljeno, podredno pa bi vtoževala plačilo odpravnine.
Če delavec (tožnik) umakne del podrejenega tožbenega zahtevka - za plačilo odškodnine za čas odpovednega roka, je dolžan toženi stranki (delodajalcu) povrniti stroške postopka, ker zahtevek za plačilo odškodnine za čas odpovednega roka ni spor zaradi prenehanja delovnega razmerja, čeprav je z odpovedjo v zvezi. Tak zahtevek je mogoče postaviti oz. mu je mogoče ugoditi le, če se odpoved pogodbe o zaposlitvi ne izpodbija (oz. podrejeno, če se ne izpodbije) zato ni mogoča uporaba 2. odst. 22. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
ZDSS člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-3. ZDR člen 81, 81/1, 81, 81/1.
začasna odredba - odpoved delavca - vrste začasnih odredb - datum prenehanja delovnega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe
Delavec lahko na podlagi 1. odst. 19. čl. ZDSS zahteva izdajo začasne odredbe o vpisu datuma prenehanja delovnega razmerja in izročitvi delovne knjižice. Delodajalec ravna samovoljno, če delavcu noče izročiti delovne knjižice, saj je delovna knjižica dokument v lasti delavca in je pri delavcu le v hrambi v času trajanja delovnega razmerja, hkrati pa s takšnim ravnanjem delodajalca delavcu nastaja nenadomestljiva škoda, saj se ne more zaposliti oz. prijaviti na zavodu za zaposlovanje.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca (81. čl. ZDR) je enostranska izjava volje, ki povzroči prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem prenehanje delovnega razmerja. Tudi če je sporen datum prenehanja delovnega razmerja, glede na razlog odpovedi, (in katera stranka je podala odpoved) pa to ni utemeljen razlog, da bi delodajalec lahko zadrževal delavčevo delovno knjižico. Tudi če bi se po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je delavec zahteval vpis napačnega datuma prenehanja delovnega razmerja in da je utemeljen drug datum, delodajalec ne bi utrpel hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale delavcu.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinska komisija
Odločilnega pomena za pristojnost disciplinskih organov je status tožnika v času, ko naj bi bile kršitve storjene in ne v času, ko se izvaja disciplinski postopek. Če je tožnik storil očitano kršitev v času, ko je imel status direktorja, je bil za vodenje disciplinskega postopka pristojen upravni organ, ki imenuje in razrešuje direktorja na podlagi statuta.
ZT je v 3. členu prepovedal sklenitev delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi s tujcem brez delovnega dovoljenja. V spornem primeru je bila s pravnomočno sodno odločbo razveljavljena odločba tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku, kar pomeni le, da je bila tožena stranka za nazaj dolžna tožniku priznati vse pravice iz delovnega razmerja do poziva nazaj na delo in ni šlo za novo sklepanje delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi. Zato to ni situacija, ki bi jo zakon prepovedoval oziroma, ki bi bila v nasprotju z zakonom. Tožniku je bilo s sodno odločbo priznano kontinuirano delovno razmerje, ki bi ga delodajalec lahko prekinil le z novo odločbo o prenehanju delovnega razmerja.
Izhodiščne plače sodijo med priviligirane terjatve. To pomeni, da se terjatev iz naslova izhodiščnih plač delavcu prizna v celoti in ne glede na pogoje prisilne poravnave. Niso pa priviligirana terjatev tudi zakonite zamudne obresti. Zato za poplačilo zakonitih zamudnih obresti veljajo pogoji prisilne poravnave.
prehod terjatve - odgovornost za zapustnikove dolgove
Država, ki pridobi zapuščino brez dedičev, vstopi tudi v zapustnikova procesna razmerja, kar pomeni, da mora na podlagi 24. člena ZIZ prevzeti izvršilni postopek po pokojnem dolžniku in se temu prevzemu ne more upirati.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov
Sama opustitev obvestila sodišču o eventualnih ovirah za izvršbo (prim. 2. odst. 133. člena ZIZ) nima za posledico odgovornost delodajalca po 1. odstavku 134. člena ZIZ. Odgovornost delodajalca po citiranem določilu je namreč predpisana le za primere, ko bi delodajalec lahko odtegnil zarubljene zneske plače in jih prenesel na upnikov račun, pa jih ni, ne pa za primere, ko je opustil zahtevano obvestilo o eventualnih ovirah za izvršbo. V slednjem primeru je namreč predpisana le odškodninska odgovornost (4. odstavek 134. člena ZIZ).
Iz 22. člena Ustave, ki je konkretiziran s 16. členom ZKP izhaja, da ima obtoženec pravico, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki so mu v korist, ter da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj. Enaka načela veljajo tudi v postopku za obnovo kazenskega postopka po 413. in 414. členu ZPP.