razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - odkup stanovanja - nov rok za izpolnitev obveznosti - zamuda pri izpolnitvi - bistvena sestavina pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Kadar upnik dolžniku postavi dodaten rok za izpolnitev obveznosti po pogodbi, v kateri nepravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina, in ta rok poteče brez uspeha, ni nujno, da po neuspešno pretečenem roku sporoči dolžniku, da pogodbo razdira, da bi posegel učinek razdrte pogodbe, saj je bil dolžnik na to opozorjen že ob podelitvi naknadnega roka.
Pogodba je namreč s pretekom dodatnega roka razdrta po samem zakonu.
Reparacijski zahtevek delavca - tujca v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja ni vezan na obstoj delovnega dovoljenja. Kadar se v sodnem sporu ugotovi, da je delavcu delovno razmerje nezakonito prenehalo, je potrebno vzpostaviti takšno stanje, kakršno bi bilo, če nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne bi bilo. Delavcu se prizna obstoj delovnega razmerja za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z vsemi pravicami, pri čemer ni odločilno, ali je v času, ko zaradi nezakonite odločitve delodajalca pri njem ni bil zaposlen, delavec imel delovno dovoljenje ali ne, v kolikor je delavec sicer izpolnjeval pogoje za pridobitev delovnega dovoljenja po določbah ZZT.
Zmotno je stališče, da je pritožbo potrebno zavreči, češ da toženka zanjo nima več pravnega interesa, ker je poravnala dosojeno glavnico. Tudi če bi tožnica poravnala celotno glavnico in prisojene obresti, bi še vedno imela pravni interes za vložitev pritožbe. S tem da je poravnala del dosojene terjatve, se je toženka sicer izognila temu, da bi njen dolg zaradi obresti še naprej tako naraščal, vendar pa zaradi tega ni izgubila pravnega interesa, da se ugotovi, da tožeči stranki ne dolguje ničesar.
"Pogojnega" umika tožbe (ki je v bistvu predlog za poravnavo v tem smislu, da je stranka tožbo pripravljena umakniti, če nasprotna stranka sama krije svoje stroške postopka) ni mogoče šteti za pravno veljavno izjavo o umiku tožbe. Dejstvo, da ZPP ne pozna pogojnega umika tožbe, ne pomeni, da je pogojni umik mogoče šteti za nepogojnega. Izjava o umiku mora biti resna, jasna in izrecna. Ne sme vsebovati niti rokov niti pogojev, saj je ni mogoče preklicati niti izpodbijati zaradi napak volje, ker na njeni podlagi takoj nastanejo procesne posledice v pravdi.
Če je bil postopek prisilne poravnave nad toženo stranko začet in tudi zaključen v letu 2002 (tako je bil tudi načrt finančne reorganizacije s programom prenehanja delovnih razmerij sprejet v letu 2002), torej pred uveljavitvijo novega ZDR (v letu 2003 je bil izdan le izpodbijani sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki), je potrebno postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika presojati po predpisih, ki so bili v veljavi do uveljavitve novega ZDR. Pri presoji utemeljenosti zahtevka je zato potrebno uporabiti določbe 51. čl. ZPPSL, ki invalidom niso nudile posebnega varstva pred prenehanjem delovnega razmerja.
ZOR člen 336, 336. ZPP člen 324, 324/3, 324, 324/3.
pobotni ugovor - izrek sodbe
Kadar je podan pobotni ugovor, mora sodišče najprej ugotoviti obstoj terjatve tožeče stranke, nato pa obstoj v pobot uveljavljane terjatve in končno obe ugotovljeni terjatvi med seboj pobotati. Kadar pobotni ugovor ni utemeljen, tročlenski izrek ni obvezen, ker ugotovitvam o terjatvah ne sledi pobotanje. Če pa sodišče tudi v tem primeru oblikuje tročlenski izrek, ne gre za prekoračitev zahtevka.
pristojnost delovnega sodišča - zakupna pogodba - delovno razmerje
Če določila zakupne pogodbe kažejo, da gre za tožbo v zvezi z izpolnitvijo dogovora med strankama o premoženjskih pravicah delavca, ki izvirajo iz delovnega razmerja pri toženi stranki, gre za individualni delovni spor, ki spada v pristojno reševanje delovnega sodišča. Ni pomembno, če sta stranki pogodbo, s katero sta se dogovorili o pravicah in obveznostih v zvezi z uporabo osebnega avtomobila za čas trajanja delovnega razmerja, poimenovali pogodbo o zakupu. Delovna sodišča so pristojna odločati ne le o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, temveč tudi o posamičnih pravicah in obveznostih v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - postopek pri delodajalcu
Terjatev je verjetno izkazana, če delavcu pisna obdolžitev ni bila vročena, razgovor z njim pa je bil opravljen en dan po datumu odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ali od delodajalca dejansko ni bilo mogoče pričakovati, da bo delavcu omogočil zagovor, se bo ugotavljalo v postopku o glavni stvari. Zgolj predvidevanje delodajalca, da je bilo delavcu tako ali tako vse jasno, za opustitev zagovora ne zadošča. Opustitev je utemeljena le v izjemnih primerih, ko obstojajo objektivne okoliščine, zaradi katerih delavcu fizično ni mogoče zagotoviti zagovora (npr. če je v priporu, huje zdravstveno prizadet ipd.). V drugih primerih je delavcu treba dati možnost zagovora. Pred tem ga je treba seznaniti z očitki s pisno obdolžitvijo, ki je podlaga za pripravo zagovora oz. obrambe. V spornem primeru sta bili obe ključni fazi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi opuščeni, zato je terjatev verjetno izkazana.
Kolektivna pogodba za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo člen 18.
razlike v plačah – znižanje plačila – minimalni obseg pravic
SKPgd določa minimum pravic, ki jih mora delodajalec zagotoviti delavcem. S panožnimi in podjetniškimi kolektivnimi pogodbami se lahko določi večji obseg pravic. KPKSG je v 18. členu določila strožje pogoje za znižanje plač kot SKPgd. Za zakonito znižanje plač je postavljen pogoj v panožni kolektivni pogodbi, kar pomeni za delavce ugodnejšo rešitev od tiste, ki jo (brez kriterijev) ponuja SKPgd. Znižanje plač vpliva na višino osnovne plače delavca, saj vanjo neposredno posega. Zato je določba o znižanju plač v 18. členu KPKSG minimalni standard, ki mora biti spoštovan. Tožena stranka se s tem, da v podjetniški pogodbi ni določila kriterijev, ni mogla izogniti uporabi 18. člena KPKSG. Nasprotno, če ni sprejela kriterijev, po katerih se lahko osnovne plače znižajo, potem podlage za znižanje sploh ni imela.
Izvršilno sodišče se je sicer zmotno sklicevalo na določbo 381. člena OZ, saj upnik ne more v izvršilnem postopku uveljavljati procesnih obresti, če jih v izvršilnem naslovu nima. Vendar matematični izračun pokaže, da upnik ni računal procesnih obresti, ampak zahteva zakonite zamudne obresti, ki jih je imel priznane v izvršilnem naslovu.
Če zapustnik s premoženjem, ki je bilo kasneje nacionalizirano, z oporoko razpolaga še pred nacionalizacijo, je takšna oporoka lahko podlaga za dedovanje sedaj denacionaliziranega premoženja, v kolikor kasneje ni bila preklicana ali spremenjena. Za razlago oporoke je odločilen tekst oporoke, ne pa morebitna hipotetična volja zapustnika.
Pri odločanju o protipravnosti ravnanja delavca tožene stranke je pomembno, ali je sporna izjava lahko žaljiva v očeh povprečnega televizijskega gledalca. Vendar pa novinarji pri svojem delu ne smejo prekoračiti določenih meja, še posebej ugleda, zasebnosti in pravic drugih. Skrbeti morajo za resničnost informacij, za njihovo jasnost in nedvoumnost. Svoboda izražanja se tako neha, če novinar piše o dejstvih, ki so neresnična, pa bi se objektivno lahko dokopal do resnice.
izredno pravno sredstvo - obnova postopka - pooblaščenec
Predlog za obnovo postopka je bil vložen po direktorju, za katerega pa v spisu ni izkazano, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Obnova postopka je izredno pravo sredstvo, v takem postopku pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima njen zakoniti zastopnik ali ona sama opravljen pravniški državni izpit. To pa bi moral predlagatelj izkazati že sočasno z vložitvijo predloga za obnovo postopka.
ZOR člen 201, 201/3, 204, 204/1, 201, 201/3, 204, 204/1. URS člen 23, 23.
odškodnina - invalidnost - razumni rok
1. Zakon ne daje upravičenja do odškodnine za negmotno škodo posrednim oškodovancem, edina izjema pa je odškodnina za duševne bolečine svojcev zaradi smrti bližnjega in za njihove duševne bolečine ob posebno težki invalidnosti bližnjega. To izjemo pa je potrebno tolmačiti ozko, kar pomeni, da se pri invalidnosti upošteva trajno stanje in ne le trenutno stanje. 2. Tudi če je prišlo do sojenja v nerazumnem roku, tožena stranka tožeči stranki odškodninsko ne more odgovarjati, saj ona dolgotrajnosti postopka ni zakrivila.
Tožbo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko vloži le delavec, ne pa tudi delodajalec.
V primeru, da bo delavec uveljavljal pravico do odpravnine oz. odškodnine (2. odst. 112. čl. ZDR), bo delodajalec lahko kot predhodno vprašanje v pravdi uveljavljal, da razlogi za izredno odpoved delavca iz 1. odst. 112. čl. ZDR niso bili podani. Dokazno breme v tem primeru bo na delavcu.