ZPP člen 78, 80, 81. ZUS-1 člen 22, 22/1, 36, 36/1, 36/1-3.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravdna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - zakoniti zastopnik - neodobritev tožbe - zavrženje tožbe
Vloga tožnika, ki jo je poimenoval tožba se ne bi smela obravnavati, saj je bila tožniku odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, kar pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic in gre v tem primeru za neobstoječe dejanje tožnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vložitev pritožbe na ESČP
Pritožba na ESČP se lahko vloži, če je posameznik osebno in neposredno prizadet zaradi kršitve ali jamstva določenega v EKČP in njenih protokolih, kršitev pa je izvršena s strani države članice. Za vložitev pritožbe ni dovolj, da se izkoristijo vsa pravna sredstva, temveč je treba, da so posamezniku kršene pravice varovane s EKČP in protokoli. Pritožba zoper zakon ali ukrep, ki se posamezniku ne zdi pošten, ni sprejemljiva. Nestrinjanje tožnika s predpisom ne izpolnjuje primarnega kriterija neposredne in osebne prizadetosti dobrin.
zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev zaščitene kmetije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje
Prvostopenjski organ je lahko upošteval le tista zemljišča, katerih lastnik je na podlagi javnih evidenc A.A. st. Tožnik sam navaja, da A.A. st. ni (bil) lastnik parcel 817/1 in 817/2, drugi odstavek 4. člena ZDKG pa izrecno nalaga organu, da za določitev zaščitene kmetije glede lastništva uporabi podatke iz zemljiške knjige (glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatke iz zemljiškega katastra). Zatrjevana zaznamba spora na to ne more imeti vpliva.
Odločba drugostopenjskega organa ni tak akt, ki ga bi bilo dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu, ker z njim ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj je drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo v celoti zavrnil in ni posegel v izrek prvostopenjske odločbe.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - ničnost odločbe - nedovoljeno ravnanje pri izdaji upravne odločbe - nedovoljeno ravnanje zoper upravni organ
Iz 5. točke 279. člena ZUP jasno izhaja, da mora za obstoj tega razloga za izrek ničnosti upravne odločbe predhodno obstajati neko nedovoljeno ravnanje (druge osebe), zaradi katerega je upravni organ oziroma uradna oseba izdal/a upravno odločbo.
Drugostopni organ je pravilno presodil, da uveljavljani razlog, to je, da je prvostopni organ izdal odločbo zaradi s strani tožnice zatrjevanega nedovoljenega dejanja A.A., ki ga je ta storil zoper tožnico, v posledici katerega je bil nato vložen skupni predlog (tožnice in A.A.) za evidentiranje urejene meje, izravnave dela meje in parcelacije, ki mu je prvostopni organ v celoti (in po preveritvi izpolnjevanja ostalih pogojev po ZEN) tudi sledil s pozitivno odločitvijo, ne predstavlja ničnostnega razloga po 5. točki 279. člena ZUP in je tožničin predlog pravilno zavrnil.
ZDoh-2 člen 38, 124, 125. ZDavP-2 člen 58, 74, 76, 267, 271. ZUP člen 146.
dohodnina - akontacija dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - opcijska pogodba - davčni odtegljaj - možnost sodelovanja v postopku
Davčni organ je ugotovil, da so v skladu s 74. členom ZDavP-2 opcijska upravičenja v letu 2007 dejansko izvršili prvotni opcijski upravičenci in ne družba B. Za te osebe predstavlja izvršitev opcijskih upravičenj dohodek iz zaposlitve oziroma dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, za katere je plačnik davka družba A. dolžna obračunati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost na način davčnega odtegljaja.
Tožnik je bil z ugotovitvami, zbranimi v inšpekcijskem postopku, v zadostni meri seznanjen v postopku obnove. Najprej s tem, ko mu je bil izdan sklep o obnovi in pojasnjeni razlogi za obnovo ter nato vročen zapisnik, za katerega že drugostopni organ pravilno in skladno podatki spisov ugotavlja, da vsebuje vse podatke, ki se nanašajo na tožnika. Na ta način se je tožnik lahko seznanil z vsemi ključnimi dejanskimi ugotovitvami in z njihovo presojo s strani davčnega organa in bi lahko vsebinsko ugovarjal že v postopku obnove in nato še v pritožbi, pa tega ni storil.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92-114. URS člen 14, 22, 33.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - izgradnja avtoceste
Ob ugotovitvi, da je po spornih zemljiščih že zgrajena avtocesta (oziroma prometna površina), po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnika, je prvostopni organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B.
upravni spor - začasna odredba - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - težko popravljiva škoda
Zatrjevana škoda se ne nanaša na tožnika, kot to zahteva 32. člen ZUS-1, ampak na njegovo polnoletno hčerko (ki v tem postopku ni tožeča stranka). ZUS-1 ne predvideva možnosti izdaje začasne odredbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela škoda ostalim strankam upravnega spora.
nepopolna tožba - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj v RS - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da tožnik kljub izrecnemu opozorilu v sklepu z dne 5. 7. 2016 in dopisu začasne zastopnice, pooblaščene za sprejemanje pisanj, z dne 6. 7. 2016 v danem 30 dnevnem roku niti kasneje ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Slovenji, sodišče pa nima zakonskih pooblastil, da bi takšnega pooblaščenca postavilo po uradni dolžnosti. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
začasna odredba - razrešitev sodnega cenilca - neizkazane trditve - težko popravljiva škoda
Sodišče meni, da tožnica ne bo ostala brez sredstev za preživljanje, ker se bo lahko začela ukvarjati s katero izmed drugih registriranih dejavnosti. Kot glavno dejavnost ima registrirano posredništvo v prometu z nepremičninami, v okviru katerega je sicer doslej opravljala le cenitve, to, da pa cenitev zaradi izpodbijane odločbe ne more opravljati, pa še ne pomeni, da ne bi mogla opravljati ostalih poslov, ki se nanašajo na posredovanje v prometu z nepremičninami, razen tega pa ima registrirane še nekatere druge dejavnosti. Ker je torej sodišče ocenilo, da tožnici ne grozi nastanek nepopravljive škode, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
upravni postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - zahteva za vročitev odločbe
Odločitev o vročitvi odločbe pomeni odločanje o tem, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji, da se tujega postopka udeležuje oseba, ker bi v njem lahko varovala svoje pravne koristi.
Sodišče se strinja s toženkinim stališčem in meni, da je zanj navedla jasne, logične in prepričljive razloge. Dodaja še, da je državni tožilec pravni strokovnjak z obširnimi izkušnjami na področju kazenskega prava, katerega glavna pravica in dolžnost je preganjanje storilcev kaznivih dejanj, kar vključuje tudi vložitev in zastopanja obtožnega predloga pred pristojnim sodiščem. Pri tem mu ni mogoče pripisovati kakršnega koli osebnega interesa, zato se sodišče strinja s toženko, da je tožnikovo pričakovanje uspeha s subsidiarnim obtožnim predlogom v zadevi, v kateri je državni tožilec ocenil, da ni dokazov kaznivega dejanja, samo po sebi (torej brez sklicevanja na okoliščine, ki niso bile predmet tožilčeve ocene) očitno nerazumno. Zato se se sodišče strinja tudi z razlogovanjem toženke, da bi moral tožnik svoj obtožni predlog opreti na drugačne oz. dodatne okoliščine, ki niso bile predmet navedene tožilčeve ocene, česar pa tožnik v obravnavani zadevi ni storil.
Tožnica ugovarja, da ni pridobila premoženja, kar je okoliščina, ki bi lahko vplivala na njeno obveznost vračila stroškov postopka, toženka pa se do njenih ugovorov v izpodbijani odločbi ni opredelila, zato je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/4. ZPNačrt člen 72.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča - opremljeno stavbno zemljišče
Tožnik utemeljeno ugovarja, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča lahko odmeri le od zemljišč, ki so komunalno opremljena (kar se tiče oskrbe s pitno vodo in energijo, odvajanja odplak in odstranjevanja odpadkov ter dostopa na javno cesto) v smislu 72. člena ZPNačrt.
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj ni mogoče odmeriti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dokazna ocena
Da je toženka v obravnavani zadevi imela na voljo vsaj osnovne podatke o zadevi, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za BPP, med strankama niti ni sporno, saj toženka te podatke povzema tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. To pomeni, da je zadevo (vsaj s tega vidika) lahko obravnavala. Če je ob tem ocenila, da predloženi podatki o zadevi ne zadostujejo za presojo utemeljenosti prošnje in je od tožnika zahtevala dodatne, pa dostavljeni podatki po njeni presoji niso zadostovali za ugoditev prošnji (ali celo v primeru, če tožnik teh podatkov sploh ne bi dostavil), je šlo za oceno dokazov. Zato tožnikove vloge ne bi smela zavreči po 67. členu ZUP, temveč s postopkom nadaljevati, kot predpisuje tretji odstavek 140. člena ZUP, ki v takem primeru zavrženje vloge na podlagi 67. člena ZUP celo izrecno prepoveduje.
ZSZ (1984) člen 59, 62. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1. ZGO-1 člen 218, 218d. ZEN člen 79, 96, 96/1, 98, 98/1, 100.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz katastra stavb - dejanska raba - stanovanjska raba - verska dejavnost - izvajanje verske dejavnosti v stanovanju
Tožnik ima kot lastnik stanovanja pravno in dejansko možnost, da stanovanje uporablja za bivanje. Sicer v obravnavani zadevi tožnikovo bivanje in njegova uporaba stanovanja za bivanje (in ostalih) ni sporna (glede na tožbene navedbe in navedbe iz upravnega postopka), vendar pa navajanja, da uporablja stanovanje (izvaja v njem versko dejavnost) tudi Cerkev ni relevantno. Tožniku je bilo z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo zaradi njegove evidentirane uporabe stanovanja (ki ni zanikana) in pomeni dejansko domnevo glede evidentirane uporabe stanovanja, glede na četrti odstavek 218.c člena ZGO-1. V obravnavani zadevi organ ni odmeril nadomestila verski skupnosti v nasprotju z 59. členom ZSZ/84. Tožnik se zato kot fizična oseba, ki biva v stanovanju, na versko dejavnost, ki jo v njegovem stanovanju izvaja verska skupnost (kot dodatno dejavnost, ki se razen bivanja in gospodarske dejavnosti izvaja na njegovem naslovu), ne more sklicevati, kljub vlogi „nadsvečenika“ in ustanovitelja. Kolikor je pretežni namen uporabe stanovanja verska dejavnost, je tako nestanovanjsko rabo kot dejansko rabo dolžan ugotoviti geodetski organ v skladu z 90. členom ZEN, do spremembe pa se podatki, ki jih je občina pridobila kot podatek katastra stavb oz. REN, štejejo za pravilne in se je bil organ dolžan na njih opreti kot evidentiran podatek, vse v skladu z 218. členom ZGO-1.
Sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da tožnica z navedbami v predlogu, da naj prizadeta stranka ne bi gradila skladno z gradbenim dovoljenjem iz leta 1981, ni izkazala pravnega interesa za izrek ničnosti navedenega gradbenega in uporabnega dovoljenja.
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj tudi ni mogoče odmeriti NUSZ.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - odločba o razlastitvi
V obravnavani zadevi pravica graditi pomeni trajno obremenitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, ki je vpisana v zemljiško knjigo, iz navedb strank pa izhaja, da je do ustanovitve te pravice prišlo na podlagi upravne odločbe o razlastitvi. To pomeni, da je bilo o posegu v tožnikovo lastninsko pravico na parcelah gradnje odločeno v postopku za izdajo te upravne odločbe (oziroma če in kolikor bi bila ta pravica rezultat pravnega posla, s tem pravnim poslom), ki ni in ne more biti predmet tega upravnega spora, temveč je lahko tožnik morebitne ugovore uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper odločbo o razlastitvi. Da bi izdano gradbeno dovoljenje ne ustrezalo zahtevku investitorja oziroma da bi temu zahtevku ne ustrezala izkazana pravica graditi, tožnik ne zatrjuje.
štipendiranje - štipendija za deficitarne poklice - pogoji za dodelitev štipendije
V skladu z ZŠtip-1 se pravica do štipendije (razen za državno štipendijo) dodeljuje na podlagi javnega razpisa. Ker je šlo v obravnavanem primeru za javni razpis za dodelitev štipendije za deficitarne poklice, je ta poleg pogojev, ki jih določa ZŠtip-1 v 11., 12. in 13. členu, povsem v skladu z zakonom določil tudi, da mora vlagatelj imeti v šolskem letu status dijaka v Republiki Sloveniji. Ta pogoj je določen v Politiki štipendiranja in je skladen z 31. členom ZŠtip-1, ki določa, kdo so upravičenci do štipendije za deficitarne poklice.
ZMZ-1 člen 27, 27/1, 27/1-4, 28, 28/1, 28/1-1, 29.
mednarodna zaščita - status begunca - razlog preganjanja - pripadnost posebni družbeni skupini - subsidiarna oblika zaščite - notranja zaščita
Sodišče ne more sprejeti drugačne dokazne ocene, kot jo je napravila tožena stranka, to je, da na podlagi izjav tožnika ni mogoče zaključiti, da so napade na njegove družinske člane in nanj, razen na najmlajšega brata, res izvršili sosedje, s katerimi imajo spor glede zemlje.
Premoženje ni značilnost, ki bi bila nespremenljiva in takšna, da bi lahko opredeljevala posebno družbeno skupino v smislu Ženevske konvencije oziroma ZMZ-1, poleg tega pa tudi skupina, ki bi jo opredeljevalo zgolj premoženje, ni toliko določljiva, da bi ustrezala kriteriju „posebne“ družbene skupine.
Skupina "revni državljani Pakistana, ki so žrtve izsiljevanja bogate zemljiške mafije" se ne more opredeljevati kot posebna družbena skupina, ki bi lahko predstavljala podlago preganjanja in posledično utemeljevala podelitev statusa begunca tožniku.
V primeru, ko so subjekti resne škode nedržavni subjekti, mora prosilec za mednarodno zaščito dokazati, da mu država oziroma organizacije, ki nadzorujejo državo, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred resno škodo, temu bremenu pa tožnik v konkretnem primeru ni zadostil.