ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba(EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriterij - začasna odredba
Tožnik je izrazito begosumen, torej da obstaja znatna nevarnost, da bo pobegnil, na podlagi ugotovitev, da je tožnik prehajal meje držav na nedovoljen način in s ponarejenim dokumentom, da je na Hrvaškem dvakrat zaprosil za mednarodno zaščito, drugič, da bi se izognil prisilni odstranitvi iz države, in da je nato na nedovoljen način prišel v Republiko Slovenijo. Tožnik je bil na Hrvaškem obsojen za kaznivo dejanje ponarejanja listin, ker je posedoval ponarejen potni list.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah
Od vseh gospodarskih subjektov se pričakuje enaka skrbnost pri vodenju poslov. V primeru davčnih zavezancev, ki so povezane osebe (tudi, če gre za ožje družinske člane) pa je potrebno medsebojne posle presojati tudi s stališča tržnih zakonitosti ter, ali bi takšne posle sklepali pod takšnimi pogoji tudi poslovni subjekti v primeru, če ne bi šlo za povezani osebi. Tožniku ne gre očitek, da je pri obravnavanih poslih sodeloval s posrednikom (v danem primeru z družbo A. d.o.o., kjer je bil direktor in edini lastnik tožnikov sin), marveč, da se ni pozanimal o dobaviteljih, o ceni in kvaliteti, plačilnih pogojih, nudenju garancij, glede na to, da je šlo za posle večjih vrednosti.
Sklepanje poslov in dobava blaga oz. storitev je proces, ki ga spremljajo pisne listine, s katerimi se izkazuje resničnost poslovnih dogodkov in uveljavlja garancija. Tožnik pa davčnemu organu v zvezi z nabavljenimi kmetijskimi stroji in opremo ni predložil nobene listine in tudi ne transportnih dokumentov. Navedeno pa po mnenju sodišča prav tako predstavlja eno od okoliščin na strani tožnika, na podlagi katere se tožniku lahko očita, da ni ravnal s potrebno skrbnostjo.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - subjektivni element
Prvostopenjski organ je ugotavljal, ali je na podlagi objektivnih okoliščin na strani tožnika tožniku mogoče očitati, da je vedel oz. bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. V postopku pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik poleg obravnavanih spornih družb, ki so MT, posloval še s tremi MT, vse v vlogi podizvajalcev za enostavna gradbena dela. Sodišče se strinja z oceno prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da navedeno ne more biti naključje. Iz ugotovitev v postopku pa tudi izhaja, da je tožnik posloval drugače pri „spornih“ poslih v primerjavi s posli (primerljivimi dobavitelji), glede katerih v postopku niso bile ugotovljene nezakonitosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - davčna izvršba
Stroške, ki se tožniku nalagajo s sodbo (izvršilni naslov), davčni organ s sklepom zgolj izvršuje in o njih ne odloča niti ne preizkuša, če je odločitev pravilna. Zato tožnik ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na okoliščine, ki so povezane z izdajo sodbe. Glede na to, da so bili v času izdaje sklepa o izvršbi izpolnjeni vsi pogoji za začetek davčne izvršbe, kot jih določa ZDavP-2, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožbe zoper sklep o izvršbi ni smiselno vlagati, kar je tudi ustrezno obrazložila s sklicevanjem na relevantne določbe ZDavP-2 in ZBPP.
DDV - dodatna odmera DDV - nakup nepremičnine - uporaba nepremičnine za upravljanje z DDV obdavčene dejavnosti
Razlog za zavrnitev vstopnega DDV je bila okoliščina, da tožnik v trenutku pridobitve teh nepremičnin ni izkazal, da ju bo uporabljal za opravljanje z DDV obdavčene dejavnosti. Namen davčnega zavezanca mora biti v času transakcije izkazan konkretno in za konkretno transakcijo, z dokazi, ki jih davčni organ lahko preizkusi. Tožnik pa je v postopku zgolj navedel, da je predmetni nepremičnini kupil z namenom nadaljnje prodaje ali pa oddajanja v najem, kar pa tudi po mnenju sodišča ni konkretno opredeljen namen.
ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74. ZDoh-2 člen 36, 37, 37/1, 41. ZDR člen 131, 131/4.
dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - dohodek iz zaposlitve - regres za letni dopust
Iz sklepov uprave družbe ne izhaja, da bi šlo pri spornih izplačilih le za prvi del regresa in da je predviden še en obrok. Kot namreč pravilno pojasni prvostopni organ, mora biti višina regresa za letni dopust vnaprej določena, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in likvidnosti družbe, kar zagotavlja iztožljivost izplačila. Pravica delavcev do zneskov izplačanih v mesecu decembru posameznega meseca, ni bila določena ali vsaj določljiva, zato delavci te pravice niso pridobili. Regres je bil izplačan v aprilu 2011 oz. 2012, tožnik pa ni izkazal izgube v preteklem letu, kot tudi ne, da bi izplačilo regresa v dogovorjeni višini ogrozilo obstoj tožnika ali povzročilo izgubo zaposlitve delavcev, zaradi česar bi bilo potrebno izplačilo regresa z zamikom ali v več obrokih oziroma v nižji višini. Da ni šlo za izplačilo drugega dela regresa kaže tudi to, da so do izplačila po sklepih uprave upravičeni vsi, ki so bili na določen dan zaposleni pri tožeči stranki, v enaki višini. To pa je v nasprotju s četrtim odstavkom 131. člena ZDR.
upravni spor - začasna odredba - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - težko popravljiva škoda
Zatrjevana škoda se ne nanaša na tožnika, kot to zahteva 32. člen ZUS-1, ampak na njegovo polnoletno hčerko (ki v tem postopku ni tožeča stranka). ZUS-1 ne predvideva možnosti izdaje začasne odredbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela škoda ostalim strankam upravnega spora.
začasna odredba - razrešitev sodnega cenilca - neizkazane trditve - težko popravljiva škoda
Sodišče meni, da tožnica ne bo ostala brez sredstev za preživljanje, ker se bo lahko začela ukvarjati s katero izmed drugih registriranih dejavnosti. Kot glavno dejavnost ima registrirano posredništvo v prometu z nepremičninami, v okviru katerega je sicer doslej opravljala le cenitve, to, da pa cenitev zaradi izpodbijane odločbe ne more opravljati, pa še ne pomeni, da ne bi mogla opravljati ostalih poslov, ki se nanašajo na posredovanje v prometu z nepremičninami, razen tega pa ima registrirane še nekatere druge dejavnosti. Ker je torej sodišče ocenilo, da tožnici ne grozi nastanek nepopravljive škode, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
nepopolna tožba - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj v RS - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da tožnik kljub izrecnemu opozorilu v sklepu z dne 5. 7. 2016 in dopisu začasne zastopnice, pooblaščene za sprejemanje pisanj, z dne 6. 7. 2016 v danem 30 dnevnem roku niti kasneje ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Slovenji, sodišče pa nima zakonskih pooblastil, da bi takšnega pooblaščenca postavilo po uradni dolžnosti. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
upravni postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - zahteva za vročitev odločbe
Odločitev o vročitvi odločbe pomeni odločanje o tem, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji, da se tujega postopka udeležuje oseba, ker bi v njem lahko varovala svoje pravne koristi.
Sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da tožnica z navedbami v predlogu, da naj prizadeta stranka ne bi gradila skladno z gradbenim dovoljenjem iz leta 1981, ni izkazala pravnega interesa za izrek ničnosti navedenega gradbenega in uporabnega dovoljenja.
Tožnica ugovarja, da ni pridobila premoženja, kar je okoliščina, ki bi lahko vplivala na njeno obveznost vračila stroškov postopka, toženka pa se do njenih ugovorov v izpodbijani odločbi ni opredelila, zato je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj tudi ni mogoče odmeriti NUSZ.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - odločba o razlastitvi
V obravnavani zadevi pravica graditi pomeni trajno obremenitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, ki je vpisana v zemljiško knjigo, iz navedb strank pa izhaja, da je do ustanovitve te pravice prišlo na podlagi upravne odločbe o razlastitvi. To pomeni, da je bilo o posegu v tožnikovo lastninsko pravico na parcelah gradnje odločeno v postopku za izdajo te upravne odločbe (oziroma če in kolikor bi bila ta pravica rezultat pravnega posla, s tem pravnim poslom), ki ni in ne more biti predmet tega upravnega spora, temveč je lahko tožnik morebitne ugovore uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper odločbo o razlastitvi. Da bi izdano gradbeno dovoljenje ne ustrezalo zahtevku investitorja oziroma da bi temu zahtevku ne ustrezala izkazana pravica graditi, tožnik ne zatrjuje.
ZSZ (1984) člen 59, 62. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1. ZGO-1 člen 218, 218d. ZEN člen 79, 96, 96/1, 98, 98/1, 100.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz katastra stavb - dejanska raba - stanovanjska raba - verska dejavnost - izvajanje verske dejavnosti v stanovanju
Tožnik ima kot lastnik stanovanja pravno in dejansko možnost, da stanovanje uporablja za bivanje. Sicer v obravnavani zadevi tožnikovo bivanje in njegova uporaba stanovanja za bivanje (in ostalih) ni sporna (glede na tožbene navedbe in navedbe iz upravnega postopka), vendar pa navajanja, da uporablja stanovanje (izvaja v njem versko dejavnost) tudi Cerkev ni relevantno. Tožniku je bilo z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo zaradi njegove evidentirane uporabe stanovanja (ki ni zanikana) in pomeni dejansko domnevo glede evidentirane uporabe stanovanja, glede na četrti odstavek 218.c člena ZGO-1. V obravnavani zadevi organ ni odmeril nadomestila verski skupnosti v nasprotju z 59. členom ZSZ/84. Tožnik se zato kot fizična oseba, ki biva v stanovanju, na versko dejavnost, ki jo v njegovem stanovanju izvaja verska skupnost (kot dodatno dejavnost, ki se razen bivanja in gospodarske dejavnosti izvaja na njegovem naslovu), ne more sklicevati, kljub vlogi „nadsvečenika“ in ustanovitelja. Kolikor je pretežni namen uporabe stanovanja verska dejavnost, je tako nestanovanjsko rabo kot dejansko rabo dolžan ugotoviti geodetski organ v skladu z 90. členom ZEN, do spremembe pa se podatki, ki jih je občina pridobila kot podatek katastra stavb oz. REN, štejejo za pravilne in se je bil organ dolžan na njih opreti kot evidentiran podatek, vse v skladu z 218. členom ZGO-1.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/4. ZPNačrt člen 72.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča - opremljeno stavbno zemljišče
Tožnik utemeljeno ugovarja, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča lahko odmeri le od zemljišč, ki so komunalno opremljena (kar se tiče oskrbe s pitno vodo in energijo, odvajanja odplak in odstranjevanja odpadkov ter dostopa na javno cesto) v smislu 72. člena ZPNačrt.
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj ni mogoče odmeriti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Sodišče se strinja s toženkinim stališčem in meni, da je zanj navedla jasne, logične in prepričljive razloge. Dodaja še, da je državni tožilec pravni strokovnjak z obširnimi izkušnjami na področju kazenskega prava, katerega glavna pravica in dolžnost je preganjanje storilcev kaznivih dejanj, kar vključuje tudi vložitev in zastopanja obtožnega predloga pred pristojnim sodiščem. Pri tem mu ni mogoče pripisovati kakršnega koli osebnega interesa, zato se sodišče strinja s toženko, da je tožnikovo pričakovanje uspeha s subsidiarnim obtožnim predlogom v zadevi, v kateri je državni tožilec ocenil, da ni dokazov kaznivega dejanja, samo po sebi (torej brez sklicevanja na okoliščine, ki niso bile predmet tožilčeve ocene) očitno nerazumno. Zato se se sodišče strinja tudi z razlogovanjem toženke, da bi moral tožnik svoj obtožni predlog opreti na drugačne oz. dodatne okoliščine, ki niso bile predmet navedene tožilčeve ocene, česar pa tožnik v obravnavani zadevi ni storil.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dokazna ocena
Da je toženka v obravnavani zadevi imela na voljo vsaj osnovne podatke o zadevi, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za BPP, med strankama niti ni sporno, saj toženka te podatke povzema tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. To pomeni, da je zadevo (vsaj s tega vidika) lahko obravnavala. Če je ob tem ocenila, da predloženi podatki o zadevi ne zadostujejo za presojo utemeljenosti prošnje in je od tožnika zahtevala dodatne, pa dostavljeni podatki po njeni presoji niso zadostovali za ugoditev prošnji (ali celo v primeru, če tožnik teh podatkov sploh ne bi dostavil), je šlo za oceno dokazov. Zato tožnikove vloge ne bi smela zavreči po 67. členu ZUP, temveč s postopkom nadaljevati, kot predpisuje tretji odstavek 140. člena ZUP, ki v takem primeru zavrženje vloge na podlagi 67. člena ZUP celo izrecno prepoveduje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - možnost razpolaganja - hipoteka
Hipoteka zastavitelju omogoča, da zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico. Zato na nepremičnini tožeče stranke vknjižena hipoteka in zaznamba sklepov o izvršbi, ni okoliščina, ki bi tožeči stranki onemogočala razpolaganje z njo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova kazenskega postopka
Prosilka ni izkazala obstoja obnovitvenega razloga. Zato je po presoji sodišča pravilna odločitev tožene stranke, da zadeva, v zvezi z katero tožeča stranka predlaga obnovo postopka, nima izgledov za uspeh.