vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do veteranskega dodatka - sprememba v višini prejemkov
Ko je tožnik 31. 7. 2015 vložil ponovno zahtevo za priznanje pravice do veteranskega dodatka za obdobje od 1. 8. 2015 dalje, je organ moral presojati, ali so se razmere v zvezi z odmero veteranskega dodatka spremenile glede na izdano odločbo z dne 22. 7. 2015. Z izpodbijano odločbo je ugotovil, da je dejansko stanje glede pripadkov v tožnikovi družini enako, kot je ugotovil z odločbo z dne 22. 7. 2015, za čas od 1. 7. 2015 dalje. Pri ugotavljanju dejanskega stanja, ko je ugotavljal, ali je prišlo do spremembe glede na odločbo z dne 22. 7. 2015, pa je bil dolžan uporabiti določbo 51. člena ZvojI.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor zaradi znižanja preživnine - neplačilo preživnine
Organ se ni opredelil do pogojev, ki jih ZBPP določa za odklonitev brezplačne pravne pomoči v sporih zaradi znižanja preživnine, torej ali tožnik preživninskih obveznosti ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva, in je zato napačno uporabil določbo 8. člena ZBPP. Organ bi po mnenju sodišča tožniku moral dati možnost, da pred izdajo odločbe pojasni razloge, zaradi katerih je prenehal plačevati preživnino, nato pa bi moral oceniti, ali so razlogi za neplačevanje preživnine takšne narave, da tožnik nanje ni imel vpliva.
priznanje lastnosti zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja - stvarna pristojnost - socialni spor
Na podlagi točke 2 (na področju zdravstvenega zavarovanja), točke a) prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je za odločanje o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje stvarno pristojno socialno sodišče.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - izguba - zmanjšanje pozitivne davčne osnove
Da bi šlo pri izgubah za davčna leta od 2009 do 2012, ki jih tožnik uveljavlja v konkretnem primeru, za izgube pri odsvojitvah vrednostnih papirjev, pridobljenih na način iz tretjega odstavka 97. člena ZDoh-2, tožnik niti ne trdi. Navaja samo, da gre oziroma da je šlo za odsvojitve vrednostnih papirjev oziroma delnic, ki dajejo pravico do izplačila dividend (in s tem pravico do udeležbe na kapitalu), kar pa za uveljavljanje izgube po navedenih zakonskih določbah ni dovolj. Po teh določbah tudi ni pravno pomembno, da so bile izgube in njihova višina ugotovljene oziroma opredeljene v davčnih odločbah, izdanih v odmernih postopkih za posamezna davčna leta, kot se uveljavlja v tožbi in pred tem že v pritožbi. Opredelitev izgube na tisto, ki zmanjšuje pozitivno razliko in tisto, ki ne zmanjšuje te razlike, se ne nanaša na prenašanje izgube v naslednja davčna obdobja v smislu tretjega odstavka 97. člena ZDoh-2, temveč gre za ugotavljanje višine navidezne izgube v skladu s pravilom iz 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2.
upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti - sum storitve kaznivega dejanja - začasna ustavitev imenovanja upravitelja v novih zadevah
V kazenski zadevi zoper tožnico je postala obtožnica pravnomočna. Ob takem dejanskem stanju je minister imel v 1. točki drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP pravno podlago za to, da je začasno ustavil imenovanje tožnice za upraviteljico v novih zadevah.
grajeno javno dobro - določitev grajenja javnega dobra - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Grajeno javno dobro nastane šele s posegom v prostor. Glede na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku za izdajo ugotovitvene odločbe o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra, da na nepremični niso zgrajene (gozdne) ceste, ampak si je tožnica za to šele prizadevala, ter ob tem ko ni navedeno, da bi se na nepremičnini nahajal kak drug objekt, zaradi katerega bi nepremičnina po ugotovitveni odločbi lahko pridobila status grajenega javnega dobra je določitev zemljišča za grajeno javno dobro v očitnem nasprotju s prvim odstavkom 21. člena ZGO-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 2. člena tega zakona. To predstavlja očitno kršitev materialnega zakona (21. člen ZGO-1), kar je podlaga za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - veriženje prošenj
Sodišče se z odločitvijo organa za BPP strinja. Peta alineja 8. člena ZBPP jasno določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik pa se v konkretnem primeru zavzema prav za to – in v tožbi ne zatrjuje nasprotnega, torej da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe zoper sklep organa za BPP tega sodišča, kar je razvidno tudi iz dokumentacije upravnega spisa.
razrešitev direktorja zavoda - razlogi za razrešitev - nevestno delo
Po določbah prvega odstavka 38. člena ZZ je direktor lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan, s tem da so v drugem odstavku istega člena taksativno navedeni razlogi, iz katerih je pristojni organ dolžan razrešiti direktorja, med drugim v primeru, če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Na podlagi določbe prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Gre za prekluzivni rok, saj stranka z zamudo tega roka izgubi pravico do vložitve tožbe. Tožnik je tožbo vložil po poteku 30-dnevnega prekluzivnega roka od prejema odločbe pritožbenega organa, torej prepozno.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - stroškovnik
Izpolnjene napotnice v upravnih spisih ni. Ravno tako je ni v spisih izvršilne zadeve. Trditev tožeče stranke, da je izpolnjeno napotnico 31. 8. 2015 in s tem pravočasno vrnila, pa ni podprta z ustreznimi dokazi, oziroma je celo v nasprotju z dejanskim in izkazanim potekom dogodkov. Kot nerelevantno za odločitev sodišče zavrača tožbeno trditev, po kateri naj bi tožena stranka tega dne (31. 8. 2015) prejela „vsaj“ stroškovnik, saj zgolj stroškovnik, brez izpolnjene napotnice, ne daje podlage za zahtevano izplačilo in s tem za drugačno odločitev v zadevi.
ZDoh-2 člen 98, 98/7, 98/7-1, 132. ZDavP-2 člen 76, 76/3.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - dokazovanje
Med stroške, ki povečujejo vrednost kapitala ob pridobitvi, se skladno z 98. členom ZDoh-2 všteva vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec. Glede na navedeno mora davčni zavezanec, če želi uveljaviti stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja ter s tem znižati davčno osnovo, dokazati, da so ti stroški dejansko nastali in da jih je plačal zavezanec (tretji odstavek 76. člena ZDavP-2). Stališče tožnika, po katerem se strošek v ocenjeni vrednosti prizna že na podlagi ugotovitve, da je bila obnova nepremičnine izvedena, je zato v nasprotju z zakonskim besedilom.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zazidano stavbno zemljišče
V skladu s 180. členom ZUreP-1 za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1. Od začetka uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 torej za opredelitev zazidanih stavbnih zemljišč ni več mogoče uporabljati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84, na katerega se sklicuje toženka.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - delna ustavitev - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - za odločitev relevanten predpis
V času izdaje izpodbijanega akta je nesporno veljal ZDavP-2, zato je izpodbijani sklep utemeljeno izdan na tej pravni podlagi. Tožnik se v tem oziru neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 418. člena ZDavP-2, saj zmotno enači postopek odmere davka in postopek davčne izvršbe, ki pa sta samostojna, ločena postopka.
Zastaranje pravice do izterjave davka je bilo na podlagi določbe drugega odstavka 126. člena ZDavP-2 pretrgano najprej s sklepom o davčni izvršbi na premičnine z dne 7. 4. 2011 in nato ponovno z izdajo in vročitvijo sklepa o davčni izvršbi z dne 18. 9. 2013. V času izdaje izpodbijanega sklepa, pravica do izterjave davka ni zastarala in zato ni bilo podlage za ustavitev postopka davčne izvršbe v spornem delu.
urejanje meje - evidentiranje urejenemeje - izravnava meje
Tožnika kot stranki v postopku sta podpisala zapisnik o ureditvi in izravnavi meje, parcelaciji in določitvi grafične površine parcel. Res sta svoje strinjanje kasneje umaknila, vendar sta nato na ustni obravnavi umaknila vse preklice. Izravnava je bila izvedena torej z njunim soglasjem.
Uporaba vektorjev za namen prenosa zemljiško katastrskih točk v kataster ne pomeni spremembe položaja oz. poteka meje parcel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - veriženje prošenj
Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik pa se v konkretnem primeru zavzema prav za to – in v tožbi ne zatrjuje nasprotnega -, torej da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe zoper sklep organa za BPP tega sodišča. Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Če je procesno dejanje, na katerega se nanaša prošnja za dodelitev BPP, opravljeno pred vložitvijo prošnje, se BPP za že opravljeno dejanje na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP ne more dodeliti.
ZVO-1 člen 157a, 157a/1. ZSKZ člen 2, 2/2, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10a.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski zavezanec - posestnik zemljišča - gospodarjenje z zemljišči - odstranitev nezakonito odloženih odpadkov
Stroške odstranitev nezakonito odloženih odpadkov nosi tisti, ki nad predmetnim zemljiščem izvaja posest, bodisi da je to lastnik zemljišča ali pa nekdo drug. Tožnik izvaja neposredno dejansko oblast nad predmetnim zemljiščem, saj lahko z njim razpolaga, glede na drugi odstavek 10. člena ZSKZ pa pri gospodarjenju s temi zemljišči zasleduje tudi ekonomsko korist. Zato je dolžan nositi stroške odstranitve komunalnih odpadkov na podlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1.
Podlage za zaključek, da je bila s sprejemom ponudbe sklenjena kupoprodajna pogodba za parc. št. 1297/8 in 1297/9 ni, kajti parceli sta nastali šele 30. 1. 2016 (s pravnim učinkom na ta dan sta bili parceli s takim identifikacijskim znakom ter v osnovnem pravnem položaju vpisani v zemljiško knjigo) ter nista bili navedeni niti v ponudbi za prodajo (objavljeni od 30. 12. 2014 do 29. 1. 2015) niti v izjavi o sprejemu ponudbe, ki jo je podal A.A.. Postopek s ponudbo za prodajo po 20. členu ZKZ, izveden za parc. št. 1297/4, ker je ta po zaključku tega postopka prenehala, je tako razlog, zaradi katerega bi organ moral pri odločanju o zahtevi za odobritev pravnega posla za pridobitev parc. št. 1297/8 in 1297/9 (ki nista bili obseženi s ponudbo ter ne z izjavo o sprejemu ponudbe) uporabiti drugo alineo tretjega odstavka 19. člena ZKZ.
ZMZ člen 78, 78/1. ZOdv člen 17, 17/5. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce in povračilu stroškov svetovalcev za begunce člen 5.
Za nudenje brezplačne pravne pomoči se ob upoštevanju 5. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce in povračilu stroškov svetovalcev za begunce smiselno uporabljajo določbe ZOdvT (in sicer do 10. 1. 2015), od 10. 1. 2015 dalje pa določbe OT. OT je sprejeta na podlagi ZOdv (19. člen ZOdv). Z dnem uveljavitve OT se je začel uporabljati peti odstavek 17. člena ZOdv (ZOdv-D), ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena ZOdv nični. Ker iz 5. člena Pravilnika izhaja, da se smiselno uporabljajo določbe ZOdvT, oziroma od 10. 1. 2015 dalje OT, je tožničin ugovor, da je svetovalka za begunce in ne odvetnica in da zato zanjo ne more veljati ZOdv, neutemeljen, ker ne ZMZ in ne Pravilnik ne dajeta podlage za razlikovanje med svetovalci za begunce, ki niso odvetniki in svetovalci za begunce, ki so odvetniki.
ZDavP-2 člen 68a, 111, 111/2, 114, 117a, 120, 122.
odmera davka od nenapovedanih dohodkov - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje
Dovolj je, da se v izpodbijanem sklepu ugotovi, da se izdaja v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ter navede znesek pričakovane davčne obveznosti, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru. Glede na višino pričakovane davčne obveznosti pa je tudi pričakovati, da bo tožnik v skladu z 68.a členom ZDavP-2 bistveno presegel predpisanih 50.000,00 EUR za izdajo konkretnega sklepa. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je zahtevati ali dodatno zavarovanje iz 120. člena ali pa zavarovanje sprostiti po 122. členu ZDavP-2.