davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka v posebnih primerih - popis in cenitev premoženja - izvor premoženja - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z zavrnitvijo dokaznega predloga je davčni organ tožniku onemogočil dokazovanje pravno odločilnega dejstva, da tožnik na svoj bančni račun na Hrvaškem ni polagal svoje gotovine, marveč gotovino last tretje osebe. Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga je davčni organ bistveno kršil pravila postopka in posledično zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - stanovanjska površina
Pri odmeri nadomestila se ne upošteva zgolj bivalni prostor, kot v tožbi navaja tožnik, temveč čista tlorisna površina, to je neto tlorisna površina stanovanja, od katere se odšteje le površina zunanjih delov. V obravnavanem primeru so bile to površine odprte terase, balkona in lože (njihove površine je organ pri odmeri pravilno odštel), ni pa imel organ podlage, da bi odštel tudi površine drugih prostorov.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - predobravnavani narok - zagovor obdolženca
Obvezna razlaga, h kateri ni izkazano soglasje ministra za pravosodje in ki ni bila objavljena v Uradnem listu RS, ni OT, kakršno določa ZOdv v 19. členu, in zato za sodišče ni zavezujoča.
Nagrado za zagovor obdolženca na predobravnavnem naroku je toženec nepravilno odmeril po 2. točki tarifne številke 10 OT, namesto pravilno po 3. točki iste tarifne številke. V obravnavni zadevi je šlo namreč za predobravnavni narok pri okrožnem sodišču, kjer velja pravilo senatnega sojenja.
V skladu s sodno prakso se določba petega odstavka 17. člena ZOdv nanaša le na odvetniške storitve, ne pa tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT in urnine (6. člen OT), in to ne glede na to, ali se izdatki obračunajo v dejanski višini ali v pavšalnem znesku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - lastništvo nepremičnine - izjava o dejstvih - rok - rok za izjavo - primernost roka - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - nepopolna ugotovitev dejanskih okoliščin
Glede na okoliščine konkretne zadeve sodišče meni, da v obravnavanem primeru s tako kratko določenim rokom za izjavo niso bile ustrezno upoštevane vse okoliščine. S pozivom je namreč toženka zahtevala pomembne podatke; podatke o lastništvu nepremičnin in o premoženju, s katerim tožnik razpolaga, navedeni podatki pa imajo pomembno vlogo pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za dodelitev BPP. Poziv na izjavo je bil pooblaščencu vročen v četrtek, 13. 4. 2023, kar pomeni, da je tridnevni rok za podajo odgovora iztekel že v nedeljo oz. v ponedeljek, 17. 4. 2023. Pooblaščenec, je imel na razpolago le dva delovna dneva, ko je sicer poskušal vzpostaviti kontakt s tožnikom, vendar neuspešno. Tožnika je poskušal priklicati na kar tri različne telefonske številke. Dve od teh sta bili neobstoječi, ena nedosegljiva, z e-pošto tožnik ne razpolaga. Taka neodzivnost je za pripadnike romske skupnosti povsem običajna, navedene okoliščine pa so znane tudi toženki, saj so pri pripadnikih romske skupnosti pogoste. Glede na okoliščine konkretnega primera je bil rok za izjavo (3 dni) tožniku odmerjen preskopo, zato je prišlo do kršitve pravice, ki jo zagotavljajo določbe 22. člena Ustave RS ter 9. in 146. člena ZUP.
pridobitev naziva - zavrnitev vloge - poziv k dopolnitvi - obrazložitev akta
Odsotnost konkretizirane obrazložitve, zgolj s splošnimi navedbami, ki jih je v izpodbijani odločbi podal organ, ko je zgolj navedel število točk, ki jih je tožniku iz posameznih ocenjevalnih področij dodelila Komisija ter opisal potek postopka pred Komisijo, ni pa konkretizirano pojasnil svoje odločitve o dodelitvi 0 točk za tožnikovo strokovno delo in za strokovno-organizacijsko delo, ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta.
Izpodbijana odločba bi morala biti v skladu z 214. členom ZUP, ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, ustrezno obrazložena, ob upoštevanju in navedbi vseh dokazov, ki so organ vodili k sprejeti odločitvi in hkrati dovolj individualizirana in konkretizirana, da se da preizkusiti, saj je tako posledično stranki postopka omogočeno ustrezno pravno varstvo, kar v danem primeru ni bilo.
Ker izpodbijana odločba ne vsebuje konkretnih navedb o ugotovljenem dejanskem stanju, ki je narekovalo sprejeto odločitev, je sodišče ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Pravilnik o zdravniških licencah (2015) člen 10, 24. ZZdrS člen 38. ZUP člen 135, 135/4.
Zdravniška zbornica Slovenije - licenca - podaljšanje licence - strokovno izpopolnjevanje - postopek začet po uradni dolžnosti - procesni sklep - ustavitev postopka - kršitev pravil postopka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo
V obravnavani zadevi gre za procesni sklep po četrtem odstavku 135. člena ZUP, vendar pa sodišče razlogov za odločitev po diskrecijski pravici za ustavitev postopka na navedeni pravni podlagi ne more preizkusiti. Zbornica je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podrobno opisala kronologijo poteka postopka podaljšanja licence tožniku za delo na področju splošne kirurgije in na koncu zapisala, da šteje, ker je tožnik 13. 5. 2021 svoj zahtevek za pristop na preizkus strokovne usposobljenosti pisno preklical, da tožnik nima interesa za nadaljevanje postopka podaljšanje licence na področju splošne kirurgije. Ker je bil začet postopek začet po uradni dolžnosti (in ne po vlogi stranke), kar ni sporno, sodišče sodi, da v obravnavanem primeru ni na strani Zbornice, da ugotavlja, ali je podan interes za nadaljevanje postopka na strani tožnika oziroma sodišče sodi, da je v takem primeru na strani Zbornice, da pojasni, zakaj za nadaljevanje postopka ne obstaja več javni interes. Tega pa Zbornica ni pojasnila, prav tako ne toženka.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 70, 70/2, 71, 71/3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja drugi državi članici - Dublinska uredba
Ker bo tožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito (in ne kot tujec), bi bile tudi po presoji sodišča za ugotavljanje obstoja sistemskih pomanjkljivosti v azilnih postopkih na Hrvaškem v tej zadevi lahko pomembne sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje že vloženih prošenj za mednarodno zaščito in prosilcev, kot je tožnik, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sprejem namere oziroma prošnje za mednarodno zaščito (v okviru postopka hrvaških organov ob meji). Zaradi ravnanj hrvaške vojske, ki naj bi jim bil tožnik izpostavljen na meji z Bosno in Hercegovino, tudi če so resnična, tako še ni mogoče šteti, da bo v primeru predaje Republiki Hrvaški izpostavljen enakim ravnanjem, kot naj bi jim bil ob nezakonitem vstopu v Republiko Hrvaško.
Sistemske pomanjkljivosti v smislu drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III se prvenstveno izkazujejo predvsem z dokumenti (poročili, sodbami ipd.) določenih institucij oz. pristojnih organov. Sodišče ugotavlja, da takšni dokumenti v tej zadevi niso bili predloženi, niti niso sodišču znani.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva - samovoljna zapustitev azilnega doma
Glede na to, da je Zahtevek vložen po poteku devetmesečnega roka, je toženka pravilno na podlagi tretjega odstavka 50. člena ZMZ-1 Zahtevek obravnavala v skladu z določbami ZMZ-1, ki urejajo ponovno prošnjo.
Po presoji sodišča je toženka na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZMZ-1, po ugotovitvi, da tožnik v Zahtevku ni predložil novih dokazov niti navedel novih dejstev, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, Zahtevek utemeljeno zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - okoliščine in dejstva o zadevi - izgled za uspeh
Tožnica s predlogom za dopustitev revizije tako ne more spremeniti ključnega dejstva, večkrat pravnomočno potrjenega v sodnih postopkih, da je bila v času od 19. 5. 2008 do 31. 5. 2014 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti oziroma da je bila v tem času brezposelna in ni bila vključena v obvezno zavarovanje, zato posledično ni podlage za priznanje višje pokojninske osnove oziroma pokojnine. V socialnem sporu tudi ne more uveljavljati morebitnih kršitev, povzročenih s strani takratnega delodajalca. Nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje z odločitvijo kot tako, kar je tudi glede na navedbe v tožbi, očitno razlog na strani tožnice, pa upoštevaje sodno prakso, verjetnega izgleda za uspeh v postopku ne dokazuje. Navedba, da njena pokojnina ne zadostuje za plačilo odvetnika, pa tudi ne pomeni, da je treba tožnici priznati BPP. Pri presoji glede dodelitve BPP je namreč kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.
odobritev pravnega posla - kmetijska zemljišča - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - materialni prekluzivni rok
Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla iz prvega odstavka 22. člena ZKZ je materialni rok.
ZDIJZ člen 5a, 6, 6/1, 6/1-2. ZUP člen 8, 138, 138/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - pravica do izjave - načelo materialne resnice
Iz petega odstavka 1. člena Pravilnika o varovanju zaupnih podatkov v Banki Slovenije izhaja, da se v Banki Sloveniji zaupni podatki obravnavajo kot poslovna skrivnost, kar pomeni, da so vsi tisti podatki, ki so zaupni, po določilu pravilnika hkrati tudi poslovna skrivnost. Če tožeča stranka tega pravilnika v postopku na drugi stopnji ni predložila, to še ne pomeni, da taki podatki ne morejo biti poslovna skrivnost, saj je pravilnik tovrstne podatke določal kot poslovno skrivnost, del zahtevanih podatkov pa so tudi podatki o nazivih obeh bank, ki jih tožeča stranka ne želi razkriti. S tem v zvezi se sodišče pridružuje stališču tožeče stranke, da bi morala tožena stranka v postopku razčistiti dejansko stanje in bi lahko podala tožeči stranki tudi zahtevo za dopolnitev dokumentacije.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - soočenje
Pravice do izjave v postopku ne predstavlja samo pravica do predložitve oziroma predočenja izjave priče (zapisnika o zaslišanju) ali nekega dokaza stranki (kot je bilo v predmetnem upravnem postopku), temveč pomeni tudi pravico stranke do neposrednega soočenja stranke s pričami in ugotovljenimi dokazi ali dejstvi, s čimer se zagotavlja kontradiktornost v postopku in s tem izvedba poštenega postopka, ki ga v postopku mora zagotavljati in upoštevati tudi upravni organ v okviru zagotavljanja načela materialne resnice.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - nepopolna vloga - formalno nepopolna vloga - dopolnitev vloge - vsebinska obravnava vloge - predložitev dokazov - zavrženje vloge
Če je organ že začel vlogo vsebinsko obravnavati, vendar med ugotovitvenim postopkom in dokaznim postopkom ugotovi, da potrebuje določena dokazila za ugotovitev dejanskega stanja, govorimo o materialno nepopolni vlogi. V takem primeru bo organ ravnal po 140. členu ZUP in stranko pozval k predložitvi dokazov. Če stranka v tem roku ne predloži dokazov, organ ne ravna po 67. členu ZUP, temveč nadaljuje vsebinsko presojo in izda odločbo.
dohodnina - odmera dohodnine - povračilo stroškov v zvezi z delom - potni stroški - povračilo stroškov za službeno potovanje - dnevnice za delo na službeni poti
Po presoji sodišča je za odločitev v tej zadevi ključna opredelitev, ali je tožnik od svojega delodajalca prejemal povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kot trdi sam, ali pa povračila stroškov v zvezi z delom, na čemer svojo odločitev temelji toženke, ki je v drugostopenjski odločbi dopolnila skopo obrazložitev izpodbijane prvostopenjske odločbe. Da bi bilo to mogoče za konkretni primer opredeliti, bi bilo po presoji sodišča treba izhajati primarno iz določil pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sklenil tožnik z nemškim delodajalcem, nato pa tudi iz dokazil v zvezi s posameznim izplačilom, pri čemer bi bilo treba tudi upoštevati mednarodne elemente, prisotne v tej zadevi, in morebitne implikacije glede uporabe (tujega) prava, ki iz tega izhajajo. Glede navedenega pa razlogi izpodbijane odločbe, kljub dopolnitvi na drugi stopnji, ne kažejo, da bi bilo dejansko stanje glede tega vprašanja popolno ugotovljeno, nadalje pa teh razlogov tudi ni mogoče preizkusiti, saj iz njih ne izhaja, na katere dokaze je oprt sklep o dejanskem stanju.
ZSRR člen 25, 27. Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (2013) člen 22.
prispevki za socialno varnost - spodbuda za zaposlovanje - vračilo prispevkov - problemsko območje - zaposlitev brezposelne osebe - pogoji za pridobitev - stalno prebivališče
Že iz naslova navedene zakonske določbe (spodbuda za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo) kot tudi iz njenega zakonskega besedila izhaja, da je spodbuda za zaposlovanje regionalno naravnana in neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo. Ker je torej spodbuda za zaposlovanje neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo, je njen osrednji namen v zmanjšanju regionalnih razlik glede stopnje brezposelnosti na teh območjih. Pri obravnavani spodbudi gre za zaposlovanje za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev (iz aktivne politike zaposlovanja) oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju.
Zakonski pogoji za povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost po določbi 27. člena ZSRR-2 niso bili izpolnjeni že iz razloga, ker delavec, za katerega je tožnik uveljavljal spodbudo za zaposlovanje, ne živi na problemskem območju.
Rezidentski status za namen odmere dohodnine v Republiki Sloveniji se glede na citirano določbo presoja na podlagi 6. člena ZDoh-2. V drugem odstavku 7. člena pa je navedena izjema, ko se zavezanec, ki bi se na podlagi 6. člena ZDoh-2 v nekem časovnem obdobju sicer štel za rezidenta Slovenije, v tem času obravnava kot nerezident. Pogoj za nastop te fikcije je, da gre za osebo, ki se v relevantnem času po mednarodni pogodbi, sklenjeni med Slovenijo in drugo državo, šteje samo za rezidenta te druge države pogodbenice. S tem je za zavezance na zakonodajni ravni določen le en, čeprav fiktiven, nerezidentski status, katerega bistvena posledica je, da se za zavezanca uporabljajo določbe ZDoh-2, ki veljajo za nerezidente.
Zato ima tožnica prav, ko trdi, da po uveljavitvi novele ZDoh-2R status rezidenta po 6. členu ZDoh-2 ne omejuje posameznika pri uveljavljanju pravic po KIDO. To po presoji sodišča velja tudi na zavezanca, ki še ni v položaju ugotovljenega statusa po KIDO. Tako ni več omejitev, da se v okviru ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2 ob ustreznih navedbah ne bi ugotavljali pogoji za nastop obravnavane zakonske fikcije in s tem za status v smislu ZDoh-2, kot je to veljalo pred spremembo zakona.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do nepristranskega sodnika - zavrnitev tožbe
Ne gre za isto zadevo, o kateri bi naj odločala ista sodnica že na nižji stopnji, saj v zadevi odločanja o dodelitvi BPP ne gre za sodno odločanje, temveč za odločanje, ki je del upravnih zadev in postopka na sodišču, sicer res iste sodnice, vendar v funkciji predsednice sodišča, ki je tudi pristojna za odločanje o dodelitvi BPP.
Vlogi za obročno vračilo neupravičeno izplačanega zneska pomoči je bilo glede na določbo prvega odstavka 90. člena ZIUPOPDVE ugodeno v največjem možnem obsegu. Organ je pri svoji odločitvi v celoti upošteval tožničine navedbe o njenem težkem finančnem in premoženjskem položaju, ki so posledica izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije in tožnici omogočil vračilo pomoči v šestih enakih mesečnih obrokih.