brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Tožnik tudi v naknadno predloženi dokumentaciji na poziv organa za brezplačno pravno pomoč ni navedel oziroma dokazal obstoja nobenih novih okoliščin, ki bi izkazovale, da bi bilo zoper odločbo o vračilu plačanega zneska globe ter stroškov postopka razumno začeti postopek.
Po uveljavitvi novele ZDoh-2R status rezidenta po 6. členu ZDoh-2 ne omejuje posameznika pri uveljavljanju pravic po KIDO. To po presoji sodišča velja tudi za zavezanca, ki še ni v položaju ugotovljenega statusa po KIDO. V konkretnem primeru pa takšen postopek celo že teče (kot pojasnjuje tožnik, je zanj v teku tudi že postopek obnove odmere dohodnine, ki je bil prekinjen zarači začetka postopka skupnega dogovora). Tako ni več omejitev, da se v okviru ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2 ob ustreznih navedbah ne bi ugotavljali pogoji za nastop obravnavane zakonske fikcije in s tem za status v smislu ZDoh-2, kot je to veljalo pred spremembo zakona.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V obravnavanem primeru je bil izdan sklep o davčni izvršbi na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, opremljenega s potrdilom o izvršljivosti, na kar je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan, in tega tožnik tudi ne prereka. Samega izvršilnega naslova pa tožnik v tej zadevi ne more izpodbijati. V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavanem primeru ni sporno. Sodišče v upravnem sporu glede davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
davek od dohodka iz kapitala - davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor
Glede na izhodišča, sprejeta v sodni praksi v zvezi z razlago četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, presoja nedovoljenega davčnega izogibanja vselej temelji na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Gre torej za oblikovanje vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki vodi do uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje. Do nedovoljenega davčnega izogibanja torej ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo. Pri tem je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno. Zgolj en tovrstni pravni posel torej ne more šteti za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti možnost drugačnega obdavčenja na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
URS člen 38, 38/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 8. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 4, 15, 23. ZDR-1 člen 85.
dostop do osebnih podatkov javnega uslužbenca - načelo sorazmernosti - opozorilo o kršitvi pred odpovedjo - delovno razmerje - omejitev dostopa do osebnih podatkov - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - izjeme od dostopa
Sodišče EU daje pojmu osebnega podatka širok pomen z namenom, da se posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, omogoči kar se da široko in učinkovito pravno varstvo. Pojem „osebni podatki“ tako zajema vse vrste informacij, tako objektivne kot tudi subjektivne, podane v obliki mnenj ali presoj, če se te nanašajo na zadevnega posameznika. Pri tem se šteje, da se informacija nanaša na določenega ali določljivega posameznika, kadar je zaradi svoje vsebine, namena ali učinka povezana z določljivo osebo.
Osebni podatki posameznika so lahko nahajajo tudi v dokumentih oziroma izjavah drugih oseb, do katerih mora imeti prosilec po 1. odstavku 15. člena Uredbe (EU) 2016/679 zagotovljen dostop, vse z namenom, da lahko preveri zakonitost oziroma pravilnost in poštenost obdelave osebnih podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z njim. Sodišče EU je namreč že večkrat poudarilo, da je treba pri razlagi določb evropskih predpisov izhajati iz ciljev ter namena, ki ga ti zasledujejo. Namen Uredbe (EU) 2016/679 je omogočiti dostop posamezniku do njegovih osebnih podatkov, da lahko učinkovito uveljavi pravice, ki mu jih daje uredba, to je pravico do popravka, pravico do izbrisa (t.i. „pravica do pozabe“), pravico do omejitve obdelave, pravico do ugovora pri obdelavi osebnih podatkov ter pravico do pravnega sredstva v primeru nastale škode.
V primeru navzkrižja med uresničevanjem pravice do polnega in celovitega dostopa do osebnih podatkov ter uresničevanjem pravic in svoboščin drugih je dolžan upravljavec osebnih podatkov oziroma nadzorni organ, ki presoja zakonitost njegove odločitve, te interese oziroma pravice ustrezno uskladiti oziroma uravnotežiti, upoštevaje načelo sorazmernosti.
brezplačna pravna pomoč - pomanjkljiva obrazložitev - nejasni razlogi - pravna podlaga - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - bistvena kršitev določb postopka
Izrek in razlogi izpodbijanega sklepa so v neskladju. Tudi sicer pa je obrazložitev izpodbijanega sklepa bistveno pomanjkljiva: toženka namreč niti ne nakaže, v katerih zakonskih določbah je pravna podlaga za njeno, z izpodbijanim sklepom sprejeto odločitev.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - samska oseba - lastni dohodek prosilca - zmotna uporaba materialnega prava
Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca se upoštevajo le tisti periodični dohodki, ki jih samska oseba dejansko prejme v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.
znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znamkama - celovita presoja
Sodišče se strinja s tožnikom, da toženka pri primerjavi znakov v prijavljeni znamki stranke z interesom nepravilno ni upoštevala tudi besede "leskovački", ki jo poleg zapisa "Z´dežele", zelenega polja pravokotne oblike, z notranjim pravokotnikom svetlejše zelene barve in srca rožnate barve, vsebuje prijavljena znamka. V obravnavani zadevi namreč beseda "leskovački" v sporni znamki, ne glede na velikost pisave, v kateri je napisana, in njeno pozicijo v prijavljeni znamki, po presoji sodišča ohranja svoj samostojen razlikovalen značaj, zato jo je pri primerjavi znakov treba upoštevati. Znake je treba namreč načeloma primerjati v celoti in v primerjavo vključiti vse njihove elemente oziroma sestavne dele. Morebitne zanemarljive elemente v znakih je treba ozko razlagati.
davčni inšpekcijski postopek - nadzor blagajniškega poslovanja - izrek upravne odločbe
Takšna odločba, kot je izpodbijana, ne zadosti kriteriju po prvem odstavku 2. člena ZUP, v zvezi s tretjim odstavkom 2. člena ZDavP-2, po katerem je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Po presoji sodišča namreč iz izreka izpodbijane odločbe za tožnika ne izhaja konkretna pravna posledica vsled ugotovljene nepravilnosti (tj. kršitve 31. člena ZDavP-2), tj. niti se mu ne nalaga nobene obveznosti niti se mu ne jemlje oz. daje kakšne pravice. Davčni nadzor posameznega področja poslovanja pa se zaključi, enako kot druge vrste davčnih nadzorov, med drugim z ureditveno odločbo. Glede na navedeno je v izreku izpodbijane odločbe torej umanjkal del, s katerim bi se tožniku denimo naložilo popravo ali odpravo ugotovljenih kršitev.
Toženka ne opredeli, iz katerih dokumentov oz. drugih dokazov izpelje sklep, da v konkretnem primeru ne gre za službene poti. Obenem pa tudi ne drži, da tožnik ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo da je bil na službeno pot napoten iz Slovenije. Iz dokumentov, priloženih tožbi, izhaja, da je tožnik v Švico oz. Nemčijo pripotoval s Ptuja. Zato sodišče pritrjuje tožniku, da toženka ni ugotavljala, kje je tožnik dejansko prebival.
Pravico udeleževati se postopka ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes.Tožnik (stranski udeleženec) lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na njegove pravice in pravne koristi ter so vezane na njegovo/e nepremičnino/e v razmerju do nameravane gradnje in njenih vplivov. Ugovore, ki jih tožnik (stranski udeleženec) uveljavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ki se nanašajo na razlastitveni postopek sodišče v tem upravnem sporu ne presoja.
Sodišče sodi, da je v okoliščinah tega primera, ko je tožnik z ustrezno mero prepričanja uspel izkazati, da so vsebinski pogoji za postavitev panoja tudi po predvideni rekonstrukciji ceste že bili presojani, namenu zakona zadoščeno tudi z milejšim ukrepom, to je ukrepom po 5. alineji prvega odstavka 118. člena ZCes-12, zato ga je po presoji sodišča dopustno uporabiti. V izpodbijani odločbi tako ni ustrezno obrazložena izbira ukrepa, obrazložitev tožene stranke glede možnosti izbire pa je v okoliščinah tega primera materialnopravno zmotna.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Čeprav ZMZ-1 tega izrecno ne ureja, samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi tožnikove tožbe zoper izdano zavrnilno odločbo o prošnji. Tudi v obravnavani zadevi je iz tožnikovega ravnanja razvidno, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Ker mora torej zagovornik obrambo obdolženca pripraviti za vsako posamezno očitano dejanje, ki se obravnavajo v enotnem kazenskem postopku, se skupna vrednost storitve za zagovarjanje v takšnem primeru zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.
Pri sklepih o uvedbi preiskave, ki jih sodišče izdaja po prvem odstavku 167. člena ZKP, ne gre za procesni sklep. Procesni zakon zahteva utemeljen sum pri odločanju o priporu, o uvedbi preiskave in v postopku obtoževanja. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče soglaša s tožnikom, da je sklep o uvedbi preiskave meritorna odločba.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja - zagotovljena sredstva za preživljanje
Iz plačilnih list pa je razvidno, da so bili dohodki, nakazani na tožnikov račun, večinoma znatno višji, to pa predvsem iz razloga, ker so bile k tem zneskom prištete tudi dnevnice za tujino. Tožena stranka se do zneskov, kot so razvidni iz plačilnih list, ni opredelila, čeprav so bile le-te predložene že v postopku na prvi stopnji. Iz 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije izhaja zgolj to, da se upoštevajo prejemki iz pogodbe o zaposlitvi, nikjer pa ni definirano, kateri znesek se upošteva pod pojmom "prejemkov". Ker se tožena stranka do tega ni opredelila, se sodišče strinja s tožbeno navedbo, da je odločba pomanjkljivo obrazložena.
ZBPP člen 37, 37/3, 39, 39/1, 40, 40/1, 40/5. ZUP člen 67, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev napotnice strokovni službi za brezplačno pravno pomoč - rok za vrnitev napotnice - predložitev napotnice - vračilo napotnice - pravočasnost - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge
Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila stroškovnik, v katerem je konkretno opredelila vsa opravljena dejanja in priglasila stroške po OT ter predložila listine v zvezi s pravdno zadevo, kar vse skladno s tretjim odstavkom 40. člena ZBPP predstavlja (obvezne) priloge napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna stroškov vrne strokovni službi za BPP. Tožena stranka je navedeno vlogo očitno štela kot nepopolno, saj je z dopisom tožečo stranko pozvala, da naj takoj vrne izpolnjeno napotnico, obenem pa jo je tudi obvestila, da podpis upravičenke na napotnici ni potreben. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava pa se upravni organ ni opredelil do vprašanja, ali je pri vlogi tožeče stranke z dne 20. 6. 2022 šlo za dopolnitev vloge v smislu drugega odstavka 67. člena v zvezi s petim odstavkom 68. člena ZUP in ali je bila le-ta pravočasna.
gradbeno dovoljenje - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - sprememba namembnosti - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi
Tožnica ni izkazala pravice graditi, saj v danem osem dnevnem roku za dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni dopolnila skladno z določbo 3. točke drugega odstavka 35. člena GZ, ker nesporno ni predložila ene izmed v tej določbi naštetih listin, ki bi nadomestile vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo do celote.
Tožnica je v svoji prošnji natančno navedla razloge, zaradi katerih pomanjkljivosti (predložitve soglasja solastnika oziroma sodne odločbe, ki bi soglasje nadomestila) ne more predložiti v danem osem dnevnem roku ter podala predlog za podaljšanje roka "za najmanj tri mesece". Organ bi moral presoditi, ali je predlagano podaljšanje v interesu pravilnega vodenja postopka, česar pa ni storil, temveč je zgolj navedel, da bo tožnica v primeru, da bo sodišče njenemu predlogu ugodilo, lahko ponovno vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.
Upravni organ je torej nepravilno uporabil tretji odstavek 99. člena ZUP, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
gradbeno dovoljenje - legalizacija - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - trditveno in dokazno breme - presoja dokazov
Upravni organ je v ugotovitvenem postopku dolžan presojati izpolnjevanje zahtevanih pogojev za izdajo pozitivne odločbe po 197. členu ZGO-1 glede na vsebino zahteve in tam podane navedbe ter tej priložene oziroma predlagane dokaze.
Trditveno in dokazno breme za izpolnjenost pogojev v celoti nosi predlagatelj postopka.
ZEKom-1 člen 133, 133/3, 142, 217. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telekomunikacijska infrastruktura - upravna zadeva - zavrženje predloga
Predhodno izveden ugovorni postopek pred operaterjem v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz odločitev ali ravnanja operaterja, je predpogoj za vložitev predloga za rešitev spora pred toženko. Če ugovorni postopek ni (bil) izveden, ni pogojev za uvedbo (in izvedbo) postopka pred toženko za rešitev spora med končnim uporabnikom in operaterjem.
Ali bo operater telekomunikacijsko omrežje nadgradil, je stvar njegovega poslovanja kot gospodarske družbe oziroma investicij.