Tožena stranka je ugotovila le približno lokacijo, ki je sicer določljiva, vendar pa ni ugotovitve o tem, na katerih parcelnih številkah nepremičnin so postavljeni taksni predmeti in ali so te nepremičnine javne površine, ki so v lasti občine. Od navedenih pomanjkljivo ugotovljenih okoliščin pa je odvisno, ali nastane obravnavana taksna obveznost.
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva tudi glede obrazložitve, v katero cono spadajo obravnavani taksni predmeti glede na lokacijo.
pogoji za vpis - vpis na fakulteto - avtonomija univerze - diskriminacija
Četudi je tožena stranka brez dvoma avtonomna glede razpisovanja študijskih programov, mora kandidatom zagotavljati izobraževanje pod enakimi pogoji (7. člen ZVis). Povedano drugače, kljub avtonomiji je določitev vsebinsko različnih pogojev znotraj istega študijskega programa po presoji sodišča dopustna le, če tako razlikovanje vsebinsko utemeljujejo vnaprej določeni kriteriji razlikovanja, ki morajo biti v razumni povezavi s ciljem uskladitve vpisnih pogojev po drugem odstavku 38. člena ZVis.
Po presoji sodišča se je tožnik v postopku pravnega varstva v zvezi s predmetnih javnim naročilom lahko izjavil o vseh pravno relevantnih dejstvih v zvezi z (ne)izpolnjevanjem pogojev podizvajalca, ki ga je nominiral izbrani ponudnik. Tožnik pa tudi v tožbi ni izkazal, kako naj bi kršitev pravil o (ne)razkritju poslovne skrivnosti vplivala na njegovo pravico do izjave in uveljavljanja pravnega varstva v zadevnem postopku oddaje javnega naročila ter posledično na zakonitost zadevnega postopka oddaje javnega naročila. Zato je sodišče tožbeni ugovor v zvezi s kršitvijo načela transparentnosti zaradi omejitve vpogleda tožnika v navedeni pooblastili za izvajanje požarnega varovanja zavrnilo kot neutemeljenega.
Toženka je z razlago, da v konkretni zadevi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni izhajala zahteva, da bi moral biti tisti subjekt, ki v ponudbi zagotavlja VNC, naveden tudi v pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja kot izvajalec tehničnega požarnega varovanja, zmotno uporabila materialno pravo (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
Tožnik v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah ni navedel nobenih dejstev niti ni ponudil nobenih dokazov za navedbo o diskriminatornem ravnanju s strani toženke, pri čemer ni navedel niti tega, na podlagi katere osebne okoliščine naj bi prišlo do diskriminacije. Da je toženka pri odločanju napačno razlagala materialno pravo, pa samo po sebi po presoji sodišča ne zadošča za ugotovitev, da je bilo njeno ravnanje arbitrarno.
brezplačna pravna pomoč - povračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - nagrada odvetnika - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Na pojasnila oziroma obvezne razlage določb OT, ki jih sprejema OZS, ne sodišča ne organi za brezplačno pravno pomoč niso vezani. Obvezna razlaga OT niti formalno niti vsebinsko in tudi ne po postopku sprejemanja ne predstavlja določb OT, zato pristojnih pri odločanju ne zavezuje. Nagrada za posvet s stranko in pregled spisa je načeloma vsebovana v nagradi za druga opravljena dejanja, kot so sestava vlog ali zastopanje na naroku. Navedenih procesnih dejanj namreč že po naravi stvari (praviloma) ni mogoče izvesti, ne da bi se odvetnik predhodno posvetoval s stranko in pregledal spis. V okvir tar. št. 39 OT torej ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev. Po presoji sodišča pa to vendarle še ne pomeni, da so storitve, navedene v tar. št. 39 OT, že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, temveč bi morala tožena stranka v izpodbijanem sklepu konkretizirano pojasniti, s katerim konkretnim procesnim dejanjem oziroma s katero tarifno številko je nagrada za posamezno konkretno navedeno storitev že zajeta in priznana. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je, ker je treba obrambo obdolženca pripraviti za vsako očitano dejanje, ki tvori nadaljevano kaznivo dejanje, zagovornik obdolženca upravičen do povišanja storitve v skladu z določbo drugega odstavka 7. člena OT, to je za vsako drugo in nadaljnje dejanje za 25 %, vendar največ 100 %.
ZPNačrt člen 103, 103/1. ZUreP-1 člen 95, 95/2. ZUreP-2 člen 201, 203.
razlastitev - pravočasnost zahtevane razlastitve - pripravljalna dela - javna korist
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da z uveljavitvijo ZPNačrt ni več časovne omejitve za vlaganje zahtev za razlastitev.
Tudi po ZUreP-2 se konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).
V sodni praksi, ki se je razvila po ZUreP-2, pa je sodišče že presodilo, da se pripravljalna dela lahko dovolijo le, če je izkazan obstoj abstraktne javne koristi.
brezplačna pravna pomoč - redna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski člani
Iz sklepa o začasni odredbi, na katerega je oprla svojo odločitev, glede upoštevanja B. B. kot tožnikovega družinskega člana, je sicer res mogoče sklepati, da hčerka živi pri mami in ima s tožnikom stike v skladu z začasno odredbo, a glede na povedano (t. j., da starša sporazuma o varstvu in vzgoji otroka, v času vložitve prošnje, nista dosegla) in glede na to, da je vprašanje prebivališča otroka pravno relevantno dejstvo, se tožena stranka v konkretnem primeru ne bi smela zadovoljiti s "smiselnimi" ugotovitvami. Izvesti bi morala dodatni ugotovitveni postopek.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - premoženjski pogoj - razpolaganje s premoženjem
Tožnik je uveljavljal svoje slabo psihično stanje, da so zemljišča del zaščitene kmetije, ki jih ne sme odtujiti, da kmetija daje dovolj dohodka le za lastno oskrbo in da je v težkem socialnem in finančnem položaju, kar je navedeno tudi v številnih listinah, ki jih je priložil. V prošnji za BPP je tožnik tudi navedel, da nima obveznega zdravstvenega zavarovanja in da ima stroške z zdravili zase in za ženo, ki je invalidsko upokojena. S tem je po mnenju sodišča izpostavil dovolj okoliščin, ki bi narekovale presojo izpolnjevanja pogojev z vidika 22. člena ZBPP.
Prav tako so bile po presoji sodišča tožnikove navedbe o tem, da zemljišče predstavlja del zaščitene kmetije, s katerimi ne sme razpolagati, in da tega niti finančno niti psihično ni sposoben, dovolj konkretne, da bi toženka tožnikovo prošnjo morala presoditi tudi z vidika tretjega odstavka 14. člena ZBPP.
sofinanciranje iz javnih sredstev - program aktivne politike zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - razpisni pogoj - izpolnjevanje razpisnih pogojev - javno povabilo - obrazloženost odločitve - ugoditev tožbi
Izpodbijano obvestilo je bilo izdano na podlagi 47. člena ZUTD, za katerega je Ustavno sodišče odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS.
Sodišče je presojalo skladnost izpodbijanega obvestila na način, kot ga je predvidelo Ustavno sodišče RS v zgoraj omenjeni odločbi, in ugotovilo, da tožnik utemeljeno očita, da je tožena stranka pri obravnavi njegove ponudbe kršila postopkovna pravila javnega povabila.
ZMZ-1 člen 51, 51/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Tožnikov posplošen opis ravnanja policije sam po sebi ne more utemeljevati domneve o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, saj ni možno sprejeti splošnega sklepa, da bo tožnik zatrjevanega (sicer nekonkretiziranega) ravnanja deležen tudi kot prosilec za mednarodno zaščito pred drugimi organi Republike Hrvaške, s katerimi, kot je razvidno iz njegovih izjav v upravnem postopku, niti ni imel stikov.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - kozolec - oglasni pano - nenamenska raba
Bistveno po ZKZ je, da se kmetijsko zemljišče in kmetijski objekti, ki stojijo na njem, lahko uporabljajo le za namen kmetovanja. Kozolec se torej lahko uporablja le za spravilo sena oziroma kmetijskih pridelkov. Vsakršno drugačno uporabo, ki ni kmetijska, pa je šteti za nenamensko in s tem za neskladno z zakonom. Oglaševanje nedvomno ni kmetijska dejavnost oziroma dejavnost, ki bi bila sicer dovoljena po določbah ZKZ. Z zakonom je namreč izrecno zapovedana uporaba pomožnih kmetijskih objektov, med katere sodi kozolec, izključno za kmetijske namene. To izhaja iz zakonskega besedila, pa tudi iz namena zakonske ureditve, ki sledi ustavni zahtevi po posebnem varstvu kmetijskih zemljišč.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - bivanje v RS
Toženka je pravilno izdala izpodbijano odločbo po ugotovitvi, da tožnik ne prebiva na ozemlju Republike Slovenije v skladu z namenom, zaradi katerega mu je Dovoljenje dano. S strani tožnika predloženi dokazi ne dokazujejo tožbene trditve, da naj bi bil tožnik v Nemčiji na obisku. Toženka je pravilno na podlagi PPIU, iz katerega izhaja, da je tožnik povedal, da prihaja iz Nemčije, kjer si je poskušal urediti zaposlitev, ugotovila, da je bil tožnik v Nemčiji zato, ker si je poskušal urediti zaposlitev. Pavšalno, nedokazano in neutemeljeno je zatrjevanje tožnika, da je bilo sporazumevanje na avtobusu oteženo, ker tožnik ne zna slovensko. Tožnik te trditve niti toliko ne opredeli, da ne navede, kaj pa naj bi povedal PPIU, če ne tega, kar izhaja iz dopisa z dne 27. 9. 2020, ki je javna listina v smislu določbe 169. člena ZUP.
Ker tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da ji ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe in na katerih temelji izpodbijana odločitev, torej tudi o ugotovitvah Inšpektorata RS za infrastrukturo, Inšpekcije za energetiko in rudarstvo, je sodišče presodilo, da je tožbeni ugovor bistvenih kršitev določb postopka utemeljen.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - predaja Republiki Hrvaški
Tožnik ni izkazal obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite in pogoji za sprejem prosilcev, zaradi katerih kot prosilec v dublinskem postopku ne bi mogel biti vrnjen v Republiko Hrvaško. Njegova izjava na zaslišanju, da se v Republiko Hrvaško ne želi vrniti, ker so tam z njim grdo ravnali in nima dobrega občutka, ne zadošča za utemeljen zaključek, da bodo pristojni hrvaški organi po predaji z njim ravnali nečloveško ali poniževalno.
Tožeča stranka je s svojimi navedbami ugovarjala zaključku organa, da ureditvene inšpekcijske odločbe, s katero je bila stranki odrejena obveznost, da mora urediti ustrezno zaščito pred vremenskimi vplivi nad vrati sprejema mesnice ni izvršila. Iz listin priloženega upravnega spisa izhaja, da je bil prvostopenjskemu organu posredovan dopis, iz katerega smiselno izhaja način izvršitve odločbe, tako, da se je "sistemsko onemogočilo naročanje artiklov, ki so v prometu kot neembalirana živila". Prvostopenjski organ se do vsebine navedenega dopisa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelil, niti se do teh ugovorov ni opredelil pritožbeni organ. S pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni mogoče izpodbijati pravilnosti vsebine izvršilnega naslova, so pa relevantni ugovori, ki se nanašajo na samo izvrševanje ureditvene inšpekcijske odločbe. Izvršba s prisilitvijo, torej z denarno kaznijo, namreč ni potrebna, ker je obveznost izpolnil.
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Tožnik je bil tri dni nastanjen v azilnem domu, kar kaže na to, da je moral vedeti, da je obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito.
Tožnik pri svojem zaslišanju ni povedal glede svojega lastnega primera nič takega, iz česar bi se dalo sklepati, da mu ob vrnitvi v Republiko Hrvaško grozi kakršnokoli nečloveško ali ponižujoče ravnanje, razen tega pa iz odgovora pristojnih organov Republike Hrvaške z dne 5. 9. 2023, s katerim so ti prevzeli odgovornost za sprejem tožnika, izhaja, da se zanimajo za to, ali ima tožnik kakršnekoli zdravstvene težave, bodisi fizične ali psihične, kar kaže na to, da bo za tožnika v primeru vrnitve ustrezno poskrbljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - drvarnica - gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem
Za uvedbo inšpekcijskega postopka ni potrebna zahteva, morebitna taka vloga pa lahko posredno vpliva na organ, da po uradni dolžnosti uvede inšpekcijski postopek. Ni pa ga dolžan uvesti. Zato prijavitelj (v obravnavanem primeru tožnik) nima nobenega pravnega sredstva, na podlagi katerega bi lahko izsilil uvedbo konkretnega inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti.
Inšpekcijskega postopka samo zaradi zasebnega interesa ni mogoče ne začeti in ne voditi.
preprečevanje korupcije - korupcijska tveganja - župan - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi
Ob upoštevanju dejstva, da pri opravljanju dela funkcionarjev ni mogoče določiti delovnega časa in ločiti časa opravljanja funkcije od prostega časa, ni mogoče, da bi funkcionar opravljal kakršnokoli pridobitno dejavnost v času trajanja funkcije (razen določenih in dopustnih izjem), saj v takšnem primeru ne bi mogli ločiti ali to delo opravlja kot župan ali kot nosilec neke pridobitne dejavnosti.
Na podlagi drugega odstavka 345. člena ZTFI-1 je Agencija pristojna, da pri odvetniku oz. odvetniški družbi, ki na svojem fiduciarnem računu vodi NVP preverja, ali jih vodi na način, da z njimi opravlja pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 19. člena ZTFI-1.
Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov za ugotovitev toženke, da je objava informacije o identiteti kršitelja v konkretnem primeru sorazmerna s težo kršitve oz., da niso izpolnjeni pogoji za uporabo četrtega odstavka 357. člena ZTFI-1.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/3, 8/3(e), 9, 9/1. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6.
omejitev gibanja - mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - ogrožanje varnosti - ogrožena osebna varnost - pridržanje - resna grožnja za javni red ali javno varnost - uporaba prava EU - kaznivo dejanje - ponovitvena nevarnost - ne bis in idem - začasna odredba
V okvir pojma javni red v kontekstu določila četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 spadajo tudi zaščita pred morebitnimi novimi (kaznivimi) dejanji, podobnimi tistim, ki jih je po neprerekanih dejstvih tožnik sicer že storil v Sloveniji, med tem ko se je nahajal v Sloveniji brez dovoljenja za vstop in bivanje v Sloveniji.
Tožnik je bil tik pred tem, da bi ga dne 13. 10. 2023 izpustili iz zapora na prostost, ker je prestal zaporno kazen, zaporno kazen pa je dobil izključno iz razloga, ker je storil tri kazniva dejanja. Šlo je torej za sankcijo kaznovalne narave. Določba 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 pa ni določba kaznovalne narave, ampak gre za ukrep na področju upravnega prava z namenom zavarovanja ljudi in premoženja zaradi potencialne nevarnosti tožnika za javni red. Po določbi člena 50 Listine nihče ne sme biti ponovno v kazenskem postopku ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil v Uniji v skladu z zakonom s pravnomočno sodbo že oproščen ali obsojen. Tožnik pa v upravnem postopku z izpodbijanim aktom ni bil ponovno kazensko sankcioniran.
Tožena stranka je imela ustrezno dejansko podlago za izrek izpodbijanega ukrepa in ga je ob izdaji pravilno oprla na okoliščino, da tožnik še vedno predstavlja realno nevarnost za življenje in varnost ljudi oziroma premoženja. Ta potencialna nevarnost za javni red oziroma za ljudi in premoženje namreč lahko obstaja tudi po prestani kazenski sankciji, kar pomeni, da pristojni organ lahko izreče ukrep upravne narave po četrti alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 prosilcu za mednarodno zaščito tudi po prestani kazenski sankciji, če je potencialna nevarnost prosilca za javni red v zadostni meri izkazana, če je ukrep pridržanja sorazmeren in nujen, tako da ni mogoč z milejšim ukrepom doseči istega legitimnega cilja, to je zaščititi pravice do svobode in varnosti drugih ljudi. Ob tem je treba po sodni praksi Sodišča EU upoštevati naslednje dejavnike: individualno ravnanje prosilca, ki ogroža javni red, v smislu resnične, sedanje in dovolj resne nevarnosti, ki ogroža temeljni interes družbe. To nevarnost mora torej pristojni organ pred izrekom pridržanja preveriti in odločiti tako, da je ukrep zaščite svobode in varnosti drugih uravnotežen s posegom v svobodo prosilca. Za ukrep pridržanja zaradi zaščite javnega reda torej ne zadošča zgolj dejstvo, da je oseba bila obsojena za neko kaznivo dejanje. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine, kot so: vrsta in teža tega dejanja, čas, ki je potekel od njegove izvršitve, ter okoliščine, v katerih so nacionalni organi prijeli tujca v povezavi z izvrševanjem kaznivega dejanja ter v katerih je tujec storil kazniva dejanja.
S samim sklicevanjem na odvzem prostosti kot težko popravljivo škodo, brez da bi tožnik ob tem izkazal neko osebno okoliščino posebne ranljivosti, ne more biti izkazana težko popravljiva škoda. Zato je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo kot neutemeljeno.