ZRud-1 člen 92, 92/2, 92/2-6. ZUP člen 55, 237, 237/2, 237/2-3.
rudarstvo - rudarska koncesnina - agromelioracija - pravica do izjave - pooblastilo za zastopanje - kršitev pravil postopka
Toženka je izdala izpodbijano odločbo na podlagi podatkov osebe, ki ni imela pooblastila za zastopanje tožnika v upravnem postopku ter s kršitvijo pravice tožnika do izjave.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pritožbenega roka - očitna pomota - elektronsko vročanje prek portala eDavki - fikcija vročitve
Do zamude roka je prišlo na podlagi očitne zmote, razlogi za nastanek te zmote pa so na strani obeh strank, ki bi obe (glede na svoje subjektivne lastnosti) morali delovati s povečano stopnjo skrbnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka
Okoliščine, ki jih je tožnik v zvezi z obnovo postopka navedel v postopku pred toženko in ki so razvidne iz predhodnega povzetka izpodbijanega akta (enako pa velja tudi za tiste okoliščine, ki jih tožnik s tega vidika omenja v tožbi, to je da ne dobi službe v ZPKZ in da se mu je poslabšalo zdravstveno stanje, kar vse narekuje znižanje kazni), ne predstavljajo katerega izmed z zakonom (to je prvim odstavkom 410. člena ZKP) taksativno določenih razlogov za obnovo kazenskega postopka.
Obravnavana tožba, ki jo je sodišče prejelo 18. 10. 2023, ni dovoljena, ker o isti stvari že poteka spor med istima strankama, zato je tožbo kot nedovoljeno zavrglo (tretji odstavek 189. člena in prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in petim odstavkom 71. člena ZMZ-1).
Sodišče na osnovi izvedeniškega mnenja ugotavlja, da zgolj na podlagi pravil metalurške stroke in brez analize večje količine vzorcev, tožnikove teze, da je v postopkih prečiščevanja na Tajvanu prišlo do odstranitve 80 % relevantnih nečistoč, ni mogoče preveriti. Posledično ta trditev ostaja nedokazana.
ZMZ-1 člen 82a, 84, 84/1, 84/1-4, 84/2. Uredba o hišnem redu azilnega doma (2017) člen 10, 11.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - resna grožnja za javni red ali javno varnost - odvzem prostosti - sorazmernost ukrepa - pravica do izjave
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu obrazložila, da tožnik vnaša nemir do sostanovalcev in je tudi preverjala, ali bi bil milejši ukrep, to je pridržanje na območje azilnega doma, primeren. Nadalje je v zvezi s tem navedla, da če mu ne bi bilo gibanje omejeno na tak način, kot je določeno s sklepom, bi s kršitvami nadaljeval, ker bi bil še vedno nastanjen v istih prostorih, kjer velja enak hišni red, ki ga je kljub opozorilom kršil.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - načelo sorazmernosti - pomanjkljiva obrazložitev - začasna odredba
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je tožena stranka zatrjevane kršitve pravil bivanja v azilnem domu opredelila kot lažje ali težje v smislu 82.a člena ZMZ-1. Šele v primeru, ko bi bila z navedbo zakonske določbe jasno opredeljena teža tožnikovih kršitev, bi bila možna presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa z vidika 82.b člena ZMZ-1.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek, dosežen pri specializirani agenciji Organizacije združenih narodov (OZN) - dohodek iz zaposlitve - pokojnina - pokojninska renta - prostovoljno pokojninsko zavarovanje
V predmetni zadevi tožnikov dohodek temelji na tožnikovem nekdanjem zaposlitvenem statusu pri OZN, ki narekuje vzpostavitev zavarovanja, kjer se sklad UNJSPF plemeniti skozi investiranje (naložbeni sklad), kar priznava tudi toženka, zavarovanje pa se hkrati financira tudi s plačevanjem prispevkov delodajalca in delavca. Navedeno po mnenju sodišča predstavlja ustreznico kolektivnemu prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. Tudi tožnikova navedba, da plačevanje v sklad UNJSPF za zaposlene pri OZN ni obvezno, ampak je skladno z vsakokratnim dogovorom zaposlenega pri OZN, pri čemer določeni zaposleni pri OZN do tega niti niso niti upravičeni, po presoji sodišča kaže na to, da ne gre za dohodek iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja. Toženka tudi ne zanika, da se lahko dohodek iz sklada UNJSPF izplača kot mesečno izplačilo, upravičenci pa imajo možnost, da izberejo tudi drugačen način izplačila in da lahko takoj prejmejo polno pokojnino ali pa 1/3 pokojnine takoj, ostalo pa kot rento. Navedeno po presoji sodišča kaže na to, da obravnavani dohodek tožnika po vsebini ni del obveznega pokojninskega zavarovanja, temveč je lahko opredeljen le kot dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.
Obravnavana tožba, ki jo je sodišče prejelo 18. 10. 2023, ni dovoljena, ker o isti stvari že poteka spor med istima strankama, zato je tožbo kot nedovoljeno zavrglo (tretji odstavek 189. člena in prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in petim odstavkom 71. člena ZMZ-1).
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe
Četudi bi tožnik s tožbo v tem upravnem sporu uspel in bi bila odločitev organa za BPP v ponovljenem postopku zanj pozitivna, ne bi mogel več vložiti pritožbe zoper sklep, št. Su 96/2023 z dne 15. 5. 2023, ker je rok za njeno vložitev že potekel in je sklep pravnomočen.
Toženka je razloge podala izrecno le glede dodelitve BPP pred sodiščem I. stopnje, ni pa navedla razlogov glede dodelitve BPP pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS.
BPP za tožnika je nujna in sorazmerna le glede trenutnega postopka preiskave in v nadaljnjem kazenskem postopku pred sodiščem I. stopnje, ne pa šele v še negotovi fazi postopka pred sodiščem II. stopnje, zato je sodišče tožbi ugodilo in v izpodbijanem delu I. točke izreka glede dodelitve BPP pred sodiščem II. stopnje odločbo odpravilo ter v tem delu predlog prosilca zavrnilo.
S svojo odločitvijo glede dodelitve BPP v obsegu pred Vrhovnim sodiščem RS je presegla prosilčevo prošnjo, zato je v tem delu sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v tem obsegu izreka odpravilo.
postopek ureditve meje - evidentiranje meje - spor o poteku meje - sodni postopek - ureditev meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje
Predmet presoje v tem upravnem sporu ne morejo biti zatrjevane nepravilnosti v sodnem postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah, kot tudi ne sodna odločba, izdana v navedenem sodnem postopku.
Sodišče ugotavlja, da v OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan, za razliko odZOdvT, ki je v tarifni številki 4102 izrecno določal, da več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje. Glede na navedeno bi moral toženec zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezno preiskovalno dejanje in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-7. ZUP člen 238, 238/3.
davek od drugih dohodkov - prenos lastništva na vozilu - neodplačen pravni posel - drug dohodek - davčni odtegljaj - pravna narava pogodbe - prekluzija
Tožnik zaradi nevložitve pripomb na zapisnik oziroma zaradi svoje neaktivnosti v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni prekludiran, da ugovarja odločitvi davčnega organa nasploh, kar velja tako za pritožbeni postopek kot za postopek upravnega spora. Prekludiran je, in to že v pritožbenem postopku, na podlagi tretjega odstavka 238. člena ZUP, kot pravilno navaja toženka, glede navajanja novih dejstev in dokazov. To so dejstva in dokazi, ki so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in pri odmeri davka niso bili upoštevani. Ni pa tožnik prekludiran ugovarjati pravni in dejanski presoji dejstev in dokazov, ki so bili izvedeni v postopku na prvi stopnji in na katerih temelji izpodbijana odločitev.
Tožnik izpodbija pravilno uporabo materialnega prava in dokazno oceno davčnega organa glede pravne kvalifikacije pogodbe o najemu, ko navaja, da je šlo v predmetni zadevi za poslovni najem (operativnem leasingu) vozila, katerega namen po njegovem izteku ni v odkupu vozila, ki je predmet uporabe, temveč je v sami uporabi vozila, pri čemer se sklicuje na sodno prakso, in nasprotuje dokazni oceni davčnega organa, da je šlo za finančni najem. Kakšna je pravna narava konkretne pogodbe pa je vprašanje uporabe materialnega prava in ne zgolj dejanskega stanja. Glede tega pa se toženka ni izrekla.
Tožena stranka bi morala tožnico ob prejemu njene vloge skladno s prvim odstavkom 67. člena ZUP najprej pozvati na dopolnitev oziroma popravo na način, da bi ta postala razumljiva in popolna. Le tako bi lahko z gotovostjo ugotovila kaj tožnica s svojo vlogo dejansko želi in šele na tej podlagi bi lahko skladno s prvim odstavkom 23. člena5 ZUP preverila ali je za odločanje v konkretni upravni zadevi sploh pristojna in kasneje ali je tožnica stranka postopka.
Formalna popolnost in razumljivost vloge sta namreč prvi pogoj za presojo, ali ta izpolnjuje procesne predpostavke po 129. členu ZUP.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Glede na položaj, ko ni relevantnih poročil pristojnih evropskih organov in tožnikovega stališča, da mu ne bo omogočen dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki ga zagotavlja 3. člen Uredbe Dublin III, ne potrjujeta niti poročili AIDA in EUAA, ter niso izkazane zatrjevane druge okoliščine (na primer tožnikovo zdravstveno stanje), ki bi lahko vplivale na drugačno presojo dopustnosti njegove predaje Hrvaški z vidika varstva pravic iz 4. člena Listine, je tožena stranka lahko izključila obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v Republiki Hrvaški; zato ji od te države ni bilo treba pridobiti posebnih zagotovil, da ne bo prišlo do kršitve navedenih pravic.