ZBPP člen 7, 24. ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 59, 59a, 60, 63.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - prekrškovni postopek
O zahtevi za sodno varstvo odloča sodišče v sodnem postopku. Drži sicer, da se zahteva za sodno varstvo vloži pri prekrškovnem organu, ki opravi tudi njen predhodni preizkus, vendar pa je v primeru zavrženja zahteve z zakonom predpisana vložitev nove zahteve za sodno varstvo, o kateri prekrškovni organ ne more več odločiti, pač pa o njej odloča sodišče. Enako velja tudi v primeru, če prekrškovni organ po prejemu zahteve za sodno varstvo ravna skladno s petim odstavkom 63. člena ZP-1 in odločbo o prekršku nadomesti z novo odločbo - zoper to je dovoljena nova zahteva za sodno varstvo, o kateri vselej odloča sodišče. Prekrškovni organ mora v primeru, ko je zahteva za sodno varstvo pravočasna in dovoljena, odločbe o prekršku pa sam ne odpravi ali nadomesti, to posredovati v odločitev pristojnemu sodišču. V takšnem primeru torej ne pride do vložitve nove zahteve za sodno varstvo (ali do njenega dopolnjevanja), pač pa se sodni postopek vodi na podlagi prvotno vložene zahteve za sodno varstvo. Vse navedeno pomeni, da je vložitev zahteve za sodno varstvo namenjena sodnemu varstvu pred sodiščem splošne pristojnosti in je po presoji sodišča tako del sodnega postopka v smislu 7. člena ZBPP, za katerega je mogoče dodeliti BPP. Ker je obvezen predpogoj za vložitev zahteve za sodno varstvo predhodna vložitev napovedi vložitve te zahteve, je enako stališče treba zavzeti tudi glede tega dejanja - tudi vložitev napovedi vložitve zahteve za sodno varstvo se nanaša na sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP, za katerega je mogoče dodeliti BPP.
Izrek izpodbijane odločbe nima (izrecnega) zavrnilnega dela, temveč negativna odločitev samo implicitno izhaja iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe. Izrek tako ni skladen z 213. členom ZUP, ker ni oblikovan tako, da bi jasno vseboval tudi zavrnilni del.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj toženec določenih stroškov ni priznal kot upravičenih, še več - iz obrazložitve sploh ni jasno razvidno, da določeni stroški, ki jih je tožnica (očitno) štela kot upravičene, niso bili priznani, temveč lahko do takšnega sklepa pripelje šele vsebina tožničine vloge, s katero se je prijavila na Javni poziv.
ZUreP-2 člen 217, 218, 218/2, 218/3. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne (2008) člen 2, 9.
komunalni prispevek - komunalni prispevek za namen gradnje - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - uporaba predpisov - stroški priključitve na komunalno opremo
Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne (Uradni list RS, št. 43/2008 in 101/2009) je bil sprejet na podlagi prej veljavnega 74. in 79. člena ZPNačrt ter Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), ki pa v konkretnem primeru glede na določbo 218. člena ZUreP-2 ne predstavlja ustrezne podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
V obravnavani zadevi ne gre samo za to, da niso ugotovljene sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v Republiki Hrvaški, ampak tožnik tudi sicer ni uspel izkazati, da bi mu v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško grozilo kakršnokoli nečloveško ali ponižujoče ravnanje.
Iz zdravniškega izvida, ki ga je predložil tožnik ni mogoče sklepati, da gre pri tožniku za posebej hudo duševno ali fizično bolezen. V izvidu je navedeno, da gre za povečano anksioznost ob podoživljanju preteklih stresorjev in znižano razpoloženjsko lego, vendar iz tega še ni mogoče sklepati na zelo hudo duševno bolezen. Tudi ob upoštevanju, da tožnik nedvomno ima določeno duševno stisko, sodišče hkrati ugotavlja, da je iz dopisa pristojnih organov Republike Hrvaške z dne 17. 7. 2023, s katerim je Hrvaška sprejela odgovornost za obravnavo tožnikove prošnje, razvidno, da hrvaški organi povprašujejo po tem, ali ima tožnik kakršnekoli fizične ali psihične težave, kar kaže na to, da bo ob predaji tožnikovo duševno stanje tožnika upoštevano in da ni bojazni, da bi zaradi tega bil izpostavljen nečloveškemu ravnanju. Zaradi tega tudi ni potrebno pridobiti še posebej individualnega zagotovila, da bo tožnik prejel zdravniško pomoč in oskrbo.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZVO-1 člen 20, 20/12.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Razlaga, ki je v skladu s pravom EU, je tista, po kaeri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
GZ člen 82. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-4, 146, 200.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - pravica stranke do izjave v postopku - nujni postopek - ogled
Tožeči stranki je sicer bil posredovan prepis zapisnika o inšpekcijskem pregledu, vendar pa s tem - glede na to, da ni bilo pogojev za izvedbo skrajšanega postopka oziroma izdajo nujnega ukrepa v smislu 4. točke prvega odstavka 144. člena ZUP - ni bilo zadoščeno postopkovnemu pravilu iz 3. točke tretjega odstavka 146. člena ZUP, da mora biti stranki omogočeno, da sodeluje pri izvedbi dokazov. Tudi po določbi 200. člena ZUP imajo stranke pravico biti navzoče pri ogledu, ki je evivalent inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, s tem pa je strankam omogočeno, da na ugotovitve ogleda podajo vsebinske pripombe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - investitor ni zaprosil za lokacijsko dovoljenje - gradnja brez lokacijskega dovoljenja
Določba 56. člena ZUN ureja zgolj (ne)izdajo soglasij, predpisanih za izdajo lokacijskega dovoljenja oziroma nastop fikcije, da je soglasje dano, če organ o tem ne odloči v predpisanem roku, ne pa, kot to določbo zmotno razlagata tožnika, da bi se po tej določbi štelo, da je v primeru molka soglasodajalca izdano lokacijsko dovoljenje oziroma odločba o dovolitvi priglašenih del. Tega ta določba (niti katera druga določba) ZUN ne določa.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/1, 274/1-2, 274/2. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 1a, 1a/1, 1a/1-6, 3, 3/3, 3/3-1.
vplivi na okolje - okoljevarstveno soglasje - pravilnost in zakonitost odločbe - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - isto dejansko stanje - ne bis in idem - očitna kršitev materialnega predpisa
Odločitev toženke je napačna oziroma vsaj nejasna (ni namreč jasno, ali gre za spremembo posega v okolje ali ne, in na kakšni podlagi), to pa ima za posledico nemožnost njenega preizkusa, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki že sama po sebi terja odpravo izpodbijane odločbe.
Pri ugotavljanju, ali gre za isto dejansko stanje ali ne, bi bilo treba upoštevati materialni predpis, ki velja v tem primeru, tj. Uredbo, in na tej podlagi ugotoviti, ali gre za spremembo posega v okolje glede na podane dejanske okoliščine. Ker te presoje toženka ni opravila odločitve tudi iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - substanciranje dokaznega predloga
12. člen ZDDPO-2 ne vsebuje dokaznega pravila, po katerem bi se za ugotavljanje dejstev, relevantnih za odmero davka od odhodkov pravnih oseb, lahko uporabilo zgolj verodostojne knjigovodske listine. Posledično sodišče, glede na to, da iz obeh davčnih odločb izhaja, da je tožnik podal tudi dokazne predloge za zaslišanje prič, pritrjuje tožniku, da bi bil prvostopenjski davčni organ moral te priče ob odsotnosti utemeljenih razlogov za zavrnitev teh dokaznih predlogov zaslišati. Obveznosti substanciranja predloga za zaslišanje priče pri tem davčni organ ne sme razlagati prestrogo, saj ni povsem očitno, da bi se od strank morala zahtevati enaka stopnja substanciranja, kot velja za sodne postopke, formalna pomanjkljivost pa se lahko razreši tudi prek ustreznega procesnega vodstva
denacionalizacija - predlog za obnovo postopka - razlogi za obnovo postopka
Odločanje o odvzemu premoženja po 1. ali 2. točki prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ je upravna stvar, saj je o tem odločal upravni organ, ki je izdal sporno upravno odločbo - odločbo o zaplembi premoženja.
V zvezi z ničnostnim razlogom po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP tožnica navaja zgolj to, da dejstvo vročitve odločbe mrtvi osebi že samo po sebi predstavlja razlog za ničnost. Sodišče pripominja, da mora biti nepravilnost po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP izrecno določena z zakonom, pri čemer niti trenutno veljavni ZUP niti postopkovni ali drugi predpisi, ki so veljali v času izdaje sporne odločbe o zaplembi premoženja, ne vsebujejo posebne določbe, ki bi za primer izdaje odločbe, kot je bila izdana v konkretni zadevi, mrtvi osebi določila pravno posledico ničnosti.
Odločbe ni mogoče izvršiti v smislu 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, če gre za pravno ali dejansko nemožnost izvršitve; nemožnost izvršitve mora biti objektivna, kar pomeni, da je ne more izvršiti nihče, pod nikakršnimi pogoji. V obravnavanem primeru je odločba Okrajne zaplembne komisije v Tržiču postala pravnomočna, zaplenjene nepremičnine pa so bile na podlagi navedene odločbe vpisane v zemljiško knjigo kot splošno ljudsko premoženje, kar izhaja iz vpisov zemljiške knjige. To izhaja iz predloženih spisov, dejstvo, da je prišlo do vpisa v zemljiško knjigo, pa med strankama tudi ni sporno.
Organ odločanja najverjetneje nima medicinskih znanj, zaradi česar (ob predloženi zdravstveni dokumentaciji) ne more brez ustrezne strokovne podlage oceniti ali gre za ustrezno zdravstveno dokumentacijo, torej ali je po njeni vsebini (materialna formalnost vloge) ustrezna, da se postopek sploh lahko začne. Ne gre namreč prezreti zakonski določil, da mora komisija pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja, skladno z določilom prvega odstavka 22. c člena ZNB, šele proučiti predlog in razloge za opustitev cepljenja, in če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede.
Komisija je namreč v tovrstnih postopkih strokovni pomočnik organa, na podlagi ugotovitev katere lahko nato organ, ob strokovno podanih medicinskih razlogih in ustrezni uporabi zakonskih določil, odloči o predlogu za opustitev cepljenja.
inšpekcijsko nadzorstvo v gradbeništvu - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - navedbe v tožbi
Objekt grajen brez gradbenega dovoljenja je nelegalna gradnja. Kasnejša prizadevanja po pridobitvi gradbenega dovoljenja v tej fazi postopka ne pomenijo pravno pomembne okoliščine.
Tožnica je jasno uveljavljala predkupno pravico za nakup predmetnih kmetijskih zemljišč do celote. Z razlago, kot jo je zavzel upravni organ, in sicer da naj bi tožnica bistveno spremenila ponudbo, pa je po presoji sodišča izničil njeno predkupno pravico in s tem namen ZKZ.
Besedilo zadnjega stavka prvega odstavka 22. člena ZKZ, ki določa, da je treba vlogi za odobritev pravnega posla priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, je treba razumeti tako, da je vloga (ki jo je pravočasno vložila oseba, ki je v roku in na predpisan način sprejela ponudbo za nakup naprodaj danega zemljišča) popolna tudi, če ji ni priložen pisno sklenjen pravni posel (v celoti), ker se po določbi prvega odstavka 21. člena Obligacijskega zakonika (OZ) šteje, da je pravni posel sklenjen že s sprejemom ponudbe, vendar za kmetijska zemljišča pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - obrazložitev akta
Namen BPP je uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva, zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti.
ZMZ-1 člen 51, 51/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti
Za odločitev, ali je tožnik izkazal zelo hude posledice, je treba presoditi, ali trditve in predloženi dokazi kažejo na to, da njegovo zdravstveno stanje ustreza tako opredeljenemu pojmu posebej hude duševne bolezni, posledično pa tudi na dejansko in izkazano nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje take bolezni. Le v tem primeru bi bila na mestu razprava o prekinitvi vračanja v Republiko Hrvaško.
upravni postopek - denarna kazen zaradi kršitve reda oziroma zagrešitve večje nedostojnosti - žalitev v vlogi
Iz odločbe tožnice je razvidno, da je bil očitek prosilcu ta, da je odločitev organa označil kot nonšalantno norčevanje iz navedb prosilca in odločitev IP. Bistveno je, da je toženka naredila presojo ali (celotna) sporna izjava, žali tožnico ali ne. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, se je toženka opredelila in ugotovila, da ne gre za žalitev organa v smislu določbe tretjega odstavka 111. člena ZUP.
davčna izvršba - izvršilni naslov - naknadna sprememba izvršilnega naslova - stroški postopka
Davčni organ bi moral ob upoštevanju drugega odstavka 152. člena ZDavP-2 stroške davčne izvršbe, kamor v konkretnem primeru spadajo stroški izdaje sklepa o izvršbi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 30 dni od dneva, ko je davčni organ ugotovil, da izvršba ni bila upravičena do plačila, povrniti tožniku, v kolikor so bili ti stroški že poravnani. V obravnavanem primeru se je namreč kasneje izkazalo, da je bil sklep o davčni izvršbi izdan neupravičeno, zaradi česar po presoji sodišča v takem primeru tožnik ni tisti, ki bi moral plačati stroške davčne izvršbe.
davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - davek od drugih dohodkov - prikrito izplačilo dobička
Glede davčno priznanih odhodkov je relevantna določba 29. člena ZDDPO-2. Prvi odstavek 29. člena ZDDPO-2 določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so v skladu z drugim odstavkom istega člena tisti odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da: 1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; 2. imajo značaj privatnosti; 3. niso skladni z običajno poslovno prakso. V skladu s sodno prakso je treba 29. člen ZDDPO-2 pravilno razumeti tako, da je davčno priznan vsak dokazan odhodek, ki je v razumni in logični povezavi z ustvarjanjem prihodkov. Za dokazovanje (obstoja) odhodka ima davčni zavezanec, ki zanj nima ustrezne verodostojne knjigovodske listine, možnost dokazovanja navedenega dejstva z drugimi dokaznimi sredstvi.
Vrhovno sodišče je jasno razmejilo druge dohodke (11. točka tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2) od prikritega izplačila dobička (7. točka 74. člena ZDDPO-2). Pojasnilo je, da med prikrito izplačilo dobička poleg izplačil, ki temeljijo na dvostransko obveznostnem razmerju med družbo in družbenikom, spadajo tudi plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile opravljene, kot tudi zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev brez plačila. Gre za primere, ko de facto obstoji samo enostranska obveznost družbe oziroma je lahko bila z navideznim pravnim poslom dogovorjena nasprotna obveznost družbenika. Po določbi 7. točke 74. člena ZDDPO-2 je prikrito izplačilo dobička vsakršno nadomestilo, ki ga družba zagotovi družbeniku, ki ne temelji na formalni odločitvi organa o upravljanju o delitvi dobička.
davek od dohodka iz kmetijstva - član kmečkega gospodinjstva - kmečko gospodinjstvo
Za to, da posameznik sodi v kmečko gospodinjstvo po določbi drugega odstavka 69. člena ZDoh-2, je odločilno stalno bivanje na skupnem naslovu. Tudi jezikovno pojem „gospodinjstvo“ kaže na skupnost ljudi, ki prebivajo skupaj, pri čemer ni nujno, da te posameznike vežejo sorodstvene vezi. Za odločitev torej niso relevantna dejstva, kot so bivanje v stanovanjski enoti na podlagi najemne pogodbe, kakor tudi ne plačevanje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjske enote.