ZVZD-1 člen 17, 71, 73. PZ člen 24, 78, 78/1, 90, 90/1, 181. Pravilnik o ravnanju s tankerji in oskrbo ladij s pogonskim gorivom v tovornem pristanišču Koper (2009) člen 1, 15.
inšpekcijski ukrep - oprema za delo - kršitev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu - pomorsko pravo
Tožeča stranka v tožbi kot prvi ugovor uveljavlja, da je v obravnavani zadevi, v kateri se tožeči stranki očitajo kršitve določb ZVZD-1, odločala Pomorska inšpekcija, ki pa po njenem mnenju za to ni stvarno pristojna. Sodišče s tem stališčem tožeče stranke ne soglaša. Nadzor nad izvajanjem ZVZD-1, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ter nad varnostnimi ukrepi, določenimi s splošnimi akti delodajalca in kolektivnimi pogodbami, opravlja inšpekcija dela. Izjema pa velja za ta nadzor na morskih plovilih za gospodarske namene, vpisanih v slovenski ladijski register, razen nadzora na ribiških ladjah, saj ta nadzor opravlja inšpekcija, pristojna za pomorstvo. Inšpekcija, ki je pristojna za pomorstvo, je po določbi 181. člena PZ pomorska inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo.
Tožeča stranka oporeka tudi zahtevi tožene stranke, da mora pridobiti osebno varovalno delovno opremo za zaposlene delavce (pomorske pilote), in sicer ATEX VHF prenosne radijske postaje ter zaščitne antistatične delovne obleke za delovanje v eksplozivnih območjih na tankerjih in na terminalih za nafto ter terminalu "A." za kemične snovi. Tožeča stranka trdi, da takih zahtev ne določa noben predpis in da je zato taka zahteva tožene stranke po njenem mnenju neutemeljena. Sodišče je pri odločanju o tem ugovoru tožeče stranke izhajalo iz Pravilnika o ravnanju s tankerji in oskrbo ladij s pogonskim gorivom v tovornem pristanišču Koper. Ob upoštevanju opisanih določb Pravilnika, sodišče soglaša s toženo stranko, da so zaradi nevarnosti tovora, ki ga prevažajo tankerji (nafta, njeni derivati, kemikalije) in s tem možnosti, da te snovi onesnažijo okolje ter povzročijo nevarnost za ljudi in plovila, zahtevani posebni varnostni ukrepi. Ker ni dvoma, da zaposleni pri tožeči stranki glede na naravo dela dostopajo do tankerjev in terminalov, kjer so ti tankerji privezani, je razumljivo, da morajo imeti obutev in opremo, ki ne povzroča iskrenja, torej antistatično delovno obleko (oblačila, ki ne ustvarjajo statične električne energije in ne povzročajo iskrenja, s tem pa se zmanjša možnost povzročitve požara ali eksplozije).
dohodnina - drug dohodek - dohodek iz kapitala - prikrito izplačilo dobička
4. točka prvega odstavka 90. člena ZDoh-2 določa, da se kot prikrito izplačilo dobička štejejo izplačila, kot so določena v ZDDPO-2, konkretno so določena v 7. točki 74. člena. Kot je razsodilo Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 3/3023 z dne 13. 9. 2023, pa že iz besedila določbe 7. točke 74. člena ZDDPO-2 izhaja, da zajema tudi enostranske obveznosti. Prav enostranske obveznosti (oziroma izplačila brez obveznosti vračila oziroma druge proti dajatve) družbe A. A. do tožnika pa so bile ugotovljene v obravnavani zadevi. Glede uporabe materialne razlage 7. točke 74. člena ZDDPO-2 (v povezavi s 1. točko četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2), kot jo je podalo VSRS v navedenem sklepu, pa sodišče ugotavlja, da jo je potrebno uporabiti tudi za nepravnomočno zaključene zadeve, kot je obravnavana, in ne šele za obdavčljive dogodke po tej odločitvi VSRS (četudi gre v delu za razširitev dosedanje razlage tega prava s strani VSRS), kot to meni tožena stranka. Gre namreč za vprašanje pravilne razlage materialnega prava, na katerem temelji izpodbijana odločba.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - lobiranje - register lobistov - pravila postopka
Sodišče se strinja s tožečo stranko, da je tožena stranka resničnost dejstev, ki se nanašajo na vplivanje tožeče stranke na obravnavanje in sprejemanje predpisov neutemeljeno ugotavljala zgolj z zapisom priče o lobističnem stiku. Tak zapis je lahko dokaz o dejstvu, ki se dokazuje, vendar, nima večje dokazne moči od drugih dokaznih sredstev. Tožena stranka bi morala omogočiti tožeči stranki dokazovanje svojih nasprotnih trditev, da do njenega vplivanja na B. B. ni prišlo.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito je navedel, da je izvorno državo zapustil zaradi ekonomskih in socialnih razlogov.
javni razpis - subvencija za zagon inovativnih podjetij - točkovanje - merila za točkovanje vlog
Ker tožnica z ugovorom v zvezi z ocenjevanjem po 1. merilu (Predstavitev na Demo dnevu v okviru pred-selekcijskega postopka tekmovanja), ne more uspeti, saj ni vložila tožbe na konkretnost postopka,so posledično tudi njeni ugovori v zvezi z ocenjevanjem po 3. merilu (Inovativnost) pravno nepomembni. Četudi bi tožnica zatrjevano uspela dokazati, to namreč ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev sodišča, torej da bi sodišče odločitev toženca, da se vloga tožnice na Javni razpis ne odobri, presodila kot nezakonito ter da bi izpodbijani sklep toženca odpravila.
Tožnica v tožbi zgolj pavšalno navaja, da ni ničesar dolžna, ne navede pa konkretno, kdaj naj bi dolgovani znesek plačala in v kakšni višini, ter za svoje navedbe tudi ne predloži nobenih dokazov. Pri tem pa v tožbi tudi sama priznava, da je morda dolžna plačilo za NUSZ za leto 2013. Pavšalnih ugovorov tožnice pa sodišče ne more presoditi. Na podlagi 20. člena ZUS-1 sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta zgolj v okviru tožbenih navedb.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - razrešitev odvetnika
Ker je tožnica odvetnici preklicala pooblastilo pred glavno obravnavo, je stranka z interesom upravičena do nagrade po 39. členu OT.
Glede na število vlog, ki jih je morala stranka z interesom prebrati in preštudirati, upoštevaje tudi zahtevnost zadeve, je po presoji sodišča toženka za študij spisa stranki z interesom utemeljeno priznala nagrado za 4 ure študija v višini 200 točk (8 x 25 za vsake pol ure porabljenega časa), utemeljena pa je tudi nagrada za prvi posvet v višini 25 točk. Stranka z interesom je na zaslišanju prepričljivo izpovedala, da je s tožnico opravila celo več razgovorov, sodišče pa tej njeni izpovedi verjame, saj poklicna skrbnost odvetnika že pri manj zahtevnih zadevah terja, da se odvetnik s stranko pogovori.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Iz ZSZ-84 ne izhaja, da je klet del stanovanja, ki je namenjen bivanju kakor tudi ne, da sodi v čisto tlorisno površino stanovanjske površine (saj je ni med naštetimi prostori stanovanja). Iz zgoraj navedenih razlogov pa je tudi ni mogoče umestiti med druge zaprte prostore stanovanja, saj ni namenjena bivanju, zaradi česar je tako pritrditi tožeči stranki, da bi zakonodajalec, v kolikor bi štel, da tudi klet sodi v čisto tlorisno površino stanovanja, to taksativno ali eksplicitno določil, kot je posebej dodal za čisto tlorisno površino garaže za osebne avtomobile.
ZDavP-2 člen 140, 140/2. ZDDV člen 46. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79, 79/2, 79/3. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 138, 138/1.
davčni postopek - davčni inšpekcijski postopek - prekluzija dokazov
Po presoji sodišča je potrebno drugi odstavek 140. člena ZDavP-2 (dokazna prekluzija), ki opredeljuje pojem zamude pri predložitvi novih dokazov, restriktivno razlagati. Zapisnik DIN je namreč procesni akt, izdan v davčnem postopku v katerem se dejansko stanje šele ugotavlja in s katerim se davčnega zavezanca seznani z dotedanjimi ugotovitvami DIN. Davčni zavezanec je v dokazni zamudi z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov po izdanem zapisniku DIN le v primeru posebnih okoliščin in sicer, če podani razlogi kažejo na zlorabo pravice, ki bi lahko privedla do izgube davčnih prihodkov. Davčni organ ne presoja podrobne vsebinske (ne)opravičljivosti podanih razlogov za zamudo, temveč zgolj to, ali so očitno neopravičljivi. Takšni pa so so tisti razlogi, pri katerih je mogoče zaključiti, da jih je davčni zavezanec podal z namenom zavlačevanja postopka in gre za zlorabo pravice do predlaganja novih dokazov. Upoštevanje naknadno predloženih dokazov je tako mogoče zavrniti le, če davčni zavezanec zamude ne pojasni, ali če gre za nedopustno zavlačevanje postopka, ki bi privedla do izgube davčnih prihodkov in če je imel davčni zavezanec v postopku možnost opredelitve do ugotovljenega dejanskega stanja davčnega organa pred izdajo zapisnika (načelo zaslišanja strank). Če davčni zavezanec ni bil seznanjen s celotnim dejanskim stanjem, ki ga je ugotovil davčni organ, pred izdajo zapisnika, to samo po sebi predstavlja opravičljiv razlog za navajanje dejstev in predložitev dokazov v pripombah na zapisnik. Le v primeru, da je bil davčni zavezanec še pred izdajo zapisnika seznanjen z ugotovljenim dejanskim stanjem davčnega organa in mu je bila v postopku v celoti zagotovljena pravica do izjave (načelo zaslišanja stranke), nastopi dolžnost davčnega zavezanca po navajanju dodatnih opravičljivih razlogov za zamudo pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov.
ukrep gradbenega inšpektorja - oporni zid - javna cesta - objekt - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Oporni zid je lahko cestni objekt in s tem sestavni del javne ceste ne glede na to, kdo je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, na kateri stoji, tj. ne glede na to, ali je bila izvedena formalna razlastitev lastnika (dela) nepremičnine, na kateri je del cestnega sveta. Za odločitev je torej relevantno, ali je navedeni oporni zid konstrukcijsko povezan s cesto tako, da je bistven za obstoj ceste in je s tem njen del, ali pa gre za gradbeno samostojen objekt zemljišča parc. št. A. k.o. ..., tj. utrjuje to nepremičnino zato, da lahko tožnika nepremičnino uporabljata za namen, za katerega ga uporabljata. Tega dejstva toženka ni ugotavljala.
legalizacija objekta - trditveno breme - ogled - sporno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je geodetski posnetek dejanskega stanja, torej stanja na terenu, izdelal za to ustrezen strokovnjak, tj. geodet, se sodišče strinja s toženko, da tožnik zgolj s fotografijo mejnega prostora, ne more vzbuditi dvoma v ta del projektne dokumentacije. To še posebej velja, ker gre v obravnavanem primeru za zelo majhne odmike objektov od meje, ki pa jih, kot je pravilno ugotovila toženka, dovoljujejo urbanistični pogoji Odloka OPN MOL ID za enoto urejanja prostora VI-400.
Ker je med strankama sporno tudi to, ali ima stranka z interesom na svoji nepremičnini urejeno ponikovalnico, sodišče sodi, da je bil že s tem, ko je MKČN v DGD vrisana, čeprav je na kraju samem ni, vzpostavljen dvom v to, ali DGD v tem delu pravilno prikazuje dejansko stanje ali pa je tudi glede ponikovalnice nepravilen. Po presoji sodišča je tako preveritev mogoče opraviti z ogledom na kraju samem oziroma tega pred izvedbo ogleda ni mogoče z gotovostjo izključiti, kot je to storila toženka.
komunalna čistilna naprava - načelo proste presoje dokazov - listinski dokaz - ogled na kraju samem - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
To, ali je mala komunalna čistilna naprava (MKČN) sploh postavljena in služi komunalni opremi objekta, je po presoji sodišča mogoče ugotoviti z ogledom na kraju samem oziroma pred izvedbo ogleda tega ni mogoče izključiti. Načeloma namreč za tako preveritev ni potrebno nobeno posebno strokovno znanje, razen če ne bi bilo jasno, ali je naprava res MKČN ali če bi se MKČN nahajala tik ob meji, tako da ne bi bilo na prvi pogled jasno, na kateri parceli je.
V upravnem sporu se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov in ne pravilnost strokovne ocene. Sodišče presoja le, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava. Javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
stroški odvetnika - brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa
Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. V tretjem odstavku 12. člena OT je res določena izjema od tega pravila, in sicer, da je stranka izjemoma dolžna odvetniku plačati storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka, če se med postopkom ni spreminjala vrednost obravnavanega predmeta, zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, pa je število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov. Vendar četrti odstavek 14. člena OT, ki ureja uporabo tarife, določa, da so sodišča in drugi organi dolžni odmeriti odvetniške stroške ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 12. člena te tarife na predlog odvetnika.
Uredba o odpadkih (2022) člen 38, 38/2, 38/2-2, 38/2-3. ZUP člen 154, 154/1.
postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja - okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov - ustna obravnava - pravica do izjave - ogled
Sodišče pritrjuje stališču tožeče stranke, da bi tožena stranka, v kolikor je kljub predloženim dokazilom imela pomisleke glede dejanskega nahajanja vseh tehnoloških enot za predhodno obdelavo odpadkov v manipulacijskem prostoru in glede spremembe načina skladiščenja t. i. suhe frakcije biorazgradljivih odpadkov (kar je tožeča stranka navedla v vlogi, prejeti dne 7. 12. 2022), morala opraviti ogled na kraju samem in se s tem prepričati o resničnosti navedb in dokazov. V primeru, ko je treba opraviti ogled, kakor tudi v primeru, če sta v postopku udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, pa je po prvem odstavku 154. člena ZUP ustna obravnava obvezna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri prosilec ne živi - možnost razpolaganja z nepremičnino
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica okoliščine, s katerimi je utemeljevala "dejansko nezmožnost razpolaganja" kot pravni standard, navajala že v prošnji (priložila je sklep sodišča o prepovedi približevanja) in pisni izjavi z dne 5. 5. 2023 (predlagala je vpogled v listine zadeve Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 8331/2022; opisala lokacijo hiše v povezavi s strahom do ponovitve nasilniških dejanj moža; ter opisala, da zaradi lastništva nepremičnine iz nje ne pridobiva nobenih dohodkov). Do navedenih okoliščin s katerimi je utemeljevala, da naj se v obseg premoženja ne upošteva 1/2 stanovanjske hiše, in ki utemeljujejo in zapolnjujejo pravni standard,"dejanske nezmožnosti razpolaganja", se organ ni opredelil, zato se izpodbijane odločitve ne da preizkusiti.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - rok za obnovo postopka - začetek teka roka - sklep o obnovi postopka - obrazložitev sklepa
Po izrecni določbi petega odstavka 89. člena ZDavP-2 teče šestmesečni rok za začetek obnove postopka po uradni dolžnosti, kot je to v konkretnem primeru, od dneva sestave zapisnika v tem (DIN) postopku. Izrecno je namreč določeno, da se v primeru, ko gre za ugotavljanje dejstev in dokazov v DIN, šteje, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika. Gre, kot rečeno, za določbo, ki je izrecne narave in ki pomeni izjemo oziroma odstop od splošnega pravila iz prvega odstavka istega člena.
Pri sklepu o obnovi postopka po uradni dolžnosti je predvideno le, da se z njim odloči o obnovi postopka. Sodišče meni, da je iz izpodbijanega sklepa razviden razlog za obnovo postopka, ter dejstva in okoliščine, iz katerih se sklepa, da je podan zakoniti razlog za obnovo postopka.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - dvom v pravilnost vročitve - obvestilo o prispelem pismu - fikcija vročitve - kontradiktoren postopek
Glede na dejstvo, da je tožnik že v upravnem postopku izkazal dvom o vročitvi odločbe RTV oziroma, da ni prejel obvestila o pošiljki, tožena stranka ni izvedla ugotovitvenega postopka in s tem ni zagotovila kontadiktornosti postopka.