brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - brezplačna pravna pomoč za svetovanje
Za odločitev je bistvena ugotovitev, da je bila tožniku kot upravičencu do brezplačne pravne pomoči s strani odvetnika zagotovljena pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja, kar dokazuje izčrpno pisno pravno mnenje, ki ugotavlja dejansko stanje zadeve in opisuje ter analizira konkretne pravne možnosti tožnika v primeru sprožitve morebitnega sodnega postopka zoper policista in tožilca. Navedeno pravno mnenje, ki ga je odvetnik izdelal na podlagi posveta s tožnikom ter na podlagi listinskih dokazil, ki si jih je pridobil v postopku, se nahaja v upravnem spisu, poslano pa je bilo tako tožniku kot tudi organu za brezplačno pravno pomoč skupaj z napotnico, kot je bilo to odvetniku naloženo z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni kriterij - očitno nerazumna zadeva
Zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev kazenske ovadbe zoper zatrjevane obdolžence (in s tem tudi za vložitev zasebne tožbe kot nadaljevanje pregona) je podana formalna ovira za nadaljevanje postopka oz. kazenskega pregona, kar je toženki pravilno narekovalo zavrnitev prošnje za dodelitev BPP kot očitno nerazumne.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe priloga 1. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 3, 3/1. ZUP člen 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - povezana podjetja - usklajeno delovanje - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - kršitve pravil postopka
Toženka v obrazložitvi nekonkretizirano ugotavlja, da sta navedeni podjetji povezani preko lastnikov in prokuristov ter pavšalno ugotavlja, da opravljata enako dejavnost, česar pa konkretno ne obrazloži. Ni konkretno ugotovljeno, katero dejavnost navedeni podjetji dejansko opravljata in ne gre zgolj za dejavnost, navedeno v statutu in v registru. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ni določno ugotovljeno, kako naj bi potekalo usklajeno delovanje navedenih podjetij in na katerem upoštevnem trgu oz. sosednjih trgih. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je toženka sklepala na izpolnjevanja pogoja delovanja na istih upoštevnih ali sosednjih trgih.
zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija - ustavitev postopka - sklep o stroških - akcesorni zahtevek
Po 24. členu ZŽNPO koncedent v predhodnem postopku oceni potrebo po žičniški napravi, pri čemer upošteva javni interes, primernost in ustreznost lokacije, zmogljivost naprave, ekonomičnost, dostopnost in zagotovljenost parkirnih mest. Predhodni postopek temelji na analizi ekonomskih, pravnih, tehničnih, okoljevarstvenih in drugih pogojev za izvedbo projekta. Na njegovi podlagi koncedent ugotovi obstoj ali neobstoj potrebe po žičniški napravi.
Odločitev o obstoju ali neobstoju potrebe po žičniški napravi sama po sebi ne ustvarja pravic, obveznosti ali pravnih koristi za fizične ali pravne osebe, niti ne posega v njihov pravni položaj. Pravice stranke nastanejo šele v nadaljnjih postopkih, ko koncedent odloča o podelitvi koncesije na podlagi javnega razpisa ali neposredno na podlagi vloge stranke.
To pa pomeni, da akt, izdan v predhodnem postopku, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tudi sklep o ustavitvi takega postopka ni akt iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Iz enakega razloga tudi stroški, ki naj bi nastali v tem postopku, ne morejo biti predmet sodnega varstva v upravnem sporu zoper izpodbijani akt.
revizija v upravnem sporu - nepopolna revizija - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zavrženje revizije
Sodišče ugotavlja, da je tožnica v obravnavani zadevi, kot izhaja iz sodnega spisa, revizijo 29. 8. 2023 vložila v dveh izvodih, reviziji pa ni priložila predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije. V skladu z določbo drugega odstavka 373. člena ZPP v povezavi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 in ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je takšna revizija nepopolna. Ker pa se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen ZPP v povezavi s 336. členom ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), je sodišče revizijo zavrglo na podlagi določbe prvega odstavka 374. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da (med drugim) nepopolno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka.
ZBPP člen 30. ZUP člen 214. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19. URS člen 14, 22.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - bistvena kršitev določb postopka - načelo enakosti - ustavnost zakonske ureditve
Trditev, da so odvetniki, ki izvajajo brezplačno pravno pomoč, v bistveno enakem položaju glede upravičenosti do višine določenega plačila, bi morala temeljiti na zatrjevanju in utemeljevanju, da navedene pravne podlage urejajo plačila vseh navedenih poklicev na v bistvenem enak način. Take enakosti pa zgolj ob primerjavi teh pravnih podlag ni mogoče ugotoviti, saj je že iz samega namena teh predpisov razvidna bistvena medsebojna razlika v tem, da OT ureja plačilo odvetnikom za tržno dejavnost, medtem ko sodnim izvedencem, cenilcem, tolmačem in vročevalcem plačilo za opravljanje dela za sodišče, torej za dejavnost, ki temelji na naročilu dela s strani sodišča v določenem sodnem postopku in ne na podlagi nastopanja na trgu. Vrhovno sodišče je skladno s tem zaključilo, da trditev tožeče stranke, da naj bi bili odvetniki, ki izvajajo brezplačno pravno pomoč z določbo petega odstavka 17. člena ZOdv obravnavani neenako glede na sodne izvedence, cenilce in tolmače, ni izkazana.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - prekrškovni postopek
Za sodno varstvo po ZBPP se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom
Brezplačna pravna pomoč po 7. členu ZBPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za poleg vseh oblik sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji ter pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, do česar se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDMV člen 11. ZDDV-1 člen 11.
davek na dodano vrednost (DDV) - dobava blaga - najem vozila - lizing - finančni lizing
V zvezi z najemom vozila se je Sodišče Evropske unije že izreklo, da ne gre za dobavo blaga, ampak je treba tak najem načeloma šteti za opravljanje storitev. Z vidika DDV pa je pomembno nadaljnje razlikovanje med finančnim in poslovnim najemom, in sicer iz razloga, ker se izročitev blaga v finančni najem pod določenimi pogoji za namene DDV obravnava kot dobava blaga. V skladu z 11. členom ZDDV-1 namreč pridobitev blaga znotraj Unije pomeni pridobitev pravice razpolaganja na premičninah, kot da bi bil pridobitelj lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države članice prodajalec ali sam pridobitelj ali druga oseba za račun enega od njiju. Kot izhaja iz sodne prakse SEU, je za finančni najem značilen prenos večine prednosti in tveganj, povezanih s pravnim lastništvom, na lizingojemalca (najemnika). To, da se prenos lastništva opravi ob izteku pogodbe ali da je diskontirana vsota obrokov skoraj enaka tržni vrednosti blaga, sta značilnosti, ki sta vsaka zase ali skupaj merili, s katerima je mogoče ugotoviti, ali je pogodbo mogoče opredeliti kot finančni najem. Najem avtomobila na podlagi pogodbe o lizingu ima torej lahko značilnosti, ki so primerljive pridobitvi investicijskega blaga. Zato je, če pogodba o lizingu, ki se nanaša na avtomobil, določa bodisi to, da se lastništvo navedenega vozila ob izteku pogodbe prenese na lizingojemalca, bodisi to, da lizingojemalec razpolaga z glavnimi upravičenji lastninske pravice nad navedenim vozilom, zlasti da se nanj prenese večina prednosti in tveganj v zvezi s pravnim lastništvom vozila in da je diskontirana vsota obrokov skoraj enaka tržni vrednosti blaga, transakcijo treba obravnavati kot pridobitev investicijskega blaga.
davek na promet nepremičnin - odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (ZDavP)
Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da gre za očitno kršitev materialnega zakona, če jo je, glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje, mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. Z nadzorstveno pravico glede na navedeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS ni mogoče posegati v pravnomočno odločitev davčnega organa na način, da bi šele posredno, po preverjanju pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ugotavljali tudi morebitno posledično napačno uporabo materialnega prava.
dohodnina - drug dohodek - odmera dohodnine - predmet obdavčitve
Z vidika davčnega prava se pokaže, da je izplačilo spornega zneska, ki presega vrednost iz pogodbe, in ki je bilo opravljeno že po njeni sklenitvi, samostojna transakcija, ki ne podleže obdavčitvi z davkom od dohodka iz kapitala in ki obenem ne predstavlja dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivala na že opravljeno davčno odmero. Čim pa je tako, in obravnavanega dohodka tudi ni mogoče uvrstiti med druge vrste dohodkov, ki so našteti v 105. členu ZDoh-2 oziroma med dohodke, ki so izvzeti iz obdavčenja, kar je v obravnavanem primeru nesporno, se pokaže, da gre lahko pri izplačanem znesku le za drug dohodek iz zgoraj citirane določbe ZDoh-2, ki je kot tak predmet obdavčitve z dohodnino na način na podlagi zakonskih določb, na katere se pravilno sklicuje že davčni organ v izpodbijani odločbi.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - odgovorna država članica - zavrženje prošnje - sistemske pomanjkljivosti - subjektivna okoliščina - Republika Hrvaška - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Tožnik je s predložitvijo zdravstvene dokumentacije in z izpovedbo na zaslišanju na glavni obravnavi dokazal, da ima psihične težave, zaradi katerih močno trpi. Zaradi tega bi morala tožena stranka, upoštevajoč sodbo Sodišča EU, pridobiti individualno zagotovilo, da bo tožnik dejansko prejel zdravniško pomoč in oskrbo, ki jo potrebuje. S tem v zvezi sodišče meni, da zgolj splošno zagotovilo in običajno ravnanje hrvaških organov v tem konkretnem primeru ne zadošča.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8, 39, 39/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - kazenski postopek - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Za kaznivo dejanje po šestem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 je zagrožena kazen zapora od treh do petnajstih let. 1. točka 25. člena ZKP pa jasno določa, da na prvi stopnji sodijo okrožna sodišča o kaznivih dejanjih, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petnajstih ali več let, v senatih, ki jih sestavljajo dva sodnika in trije sodniki porotniki, torej petčlanski senat. Posledično bi po presoji sodišča tožena stranka morala za opravljeno storitev po 1. točki tarifne številke 11 OT uporabiti 4. točko tarifne številke 10 OT, ker gre v obravnavani zadevi za predpisano kazen zapora do 15 let.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Iz njegove prošnje za mednarodno zaščito je jasno razvidno, da je izvorno državo zapustil zaradi ekonomskih razlogov, saj tam ni dela. Zgolj dejstvo, da je ekonomski sistem v izvorni državi zanj slab, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
davčna izvršba - nepopolna in nerazumljiva tožba - pooblaščenec za sprejem pisanj - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločba organa druge stopnje ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Tožnik, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - vezanost organa na pravno mnenje sodišča - spor polne jurisdikcije
Stališče tožene stranke, da že obstoji davčna in sodna praksa, ki v konkretnem pritrjuje stališču davčnih organov, češ da že zgolj to, da ima tožnik v Sloveniji mladoletno hči, za katero plačuje preživnino in jo tudi obiskuje (pri čemer se okoliščine v zvezi s stiki, zaradi stališča o absolutni prevladi te osebne vezi, niso ugotavljale), ob nespornih ostalih ekonomskih in deloma tudi osebnih interesih v Švici in življenjskem stališču v tožbi, da že zgolj oddaljenost med državama preprečuje intenzivne stike, zadostno dejstvo za ugotovitev rezidenčne vezi po 5. točki 6. člena ZDoh-2, ni pravilno.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve utemeljena tudi ob upoštevanju načela sorazmernosti in tehničnih možnosti, saj imata ustrezno podlago v okoliščinah, ki jih ZIS določa v prej citirani določbi (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - škodovanje izvedbi sodnega postopka - škodni test - varovanje nemotenosti dela državnih organov
Izvedba in obrazložitev škodnega testa je vedno pridržana zavezancu za dostop do informacij javnega značaja, kadar meni, da je podana izjema od dostopa do informacij javnega značaja po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - odvetniški stroški - odločitev o stroških postopka - obseg odobrene bpp - postopek mediacije - brezplačna pravna pomoč za postopek mediacije - ugoditev tožbi
Stališče tožene stranke, da odobrena BPP ne obsega postopka mediacije ob nespornem dejstvu, da je bila tožeča stranka upravičena do BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji, pomeni zmotno uporabo materialnega prava.