brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - odvzeta poslovna sposobnost
Iz tožbe ni mogoče razbrati, da bi katera koli okoliščina iz 6. ali 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, na kateri se sicer tožnik v tožbi pavšalno sklicuje, lahko prišla v poštev v konkretnem primeru. Tožnik le na splošno zatrjuje, da so razlogi za odvzem njegove poslovne sposobnosti: psihično in ekonomsko nasilje države in njegova duševna in socialna stiska ter zmotno meni, da je ugotovitev tožene stranke, da mu je bila odvzeta poslovna sposobnost zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih, nepravilna.
brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka je skladno z določbo 27. člen ZSVarPre pravilno odločila, da glede na to, da tožnik ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev BPP, je ta skladno z določbo 49. člena ZBPP dolžan prejeto BPP vrniti. Vrednost tožnikovega lastniškega deleža v podjetju namreč znaša 25.762,96 EUR, kar pomeni, da presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Po presoji sodišča iz ugotovitev toženke, ki jim tožnica konkretno ni ugovarjala, izhaja, da so tujci (in s tem tudi slovenski državljani) na Hrvaškem upravičeni do denacionalizacije premoženja. Iz ugotovitev toženke nadalje izhaja, da je vsebina ZN v bistvenem podobna določbam ZDen, s čimer se sodišče strinja. V upravnem spisu se nahaja tudi več odločitev, iz katerih izhaja, da je bilo premoženje v Republiki Hrvaški vrnjeno slovenskim državljanom. Pri tem se je tudi tožnica na naroku strinjala, da so pravice upravičencev glede aktivne legitimacije, denacionalizacije, vrste premoženja, oblike odškodnine in ostalih pogojev primerljive. Glede na vse navedeno je dejanska vzajemnost tudi po presoji sodišča izkazana in so hrvaški državljani v Sloveniji upravičenci do denacionalizacije.
Po presoji sodišča iz drugega odstavka 58. člena ZN nesporno izhaja, da omejitev velja za vse oblike podržavljenega premoženja, tj. da ZN določa, da noben upravičenec za celotno podržavljeno premoženje ne more prejeti več kot 3.700.000,00 kun. Sodišče pa se strinja s tožnico, da je treba pri razlagi pojma materialne vzajemnosti, ki jo ZDen v citiranem tretjem odstavku 9. člena zahteva za denacionalizacijo premoženja osebam, ki niso slovenski državljani, izhajati iz vsebinskih pogojev, pod katerimi lahko slovenski državljani v državi tujca pridobijo vrnjeno podržavljeno jim premoženje. Ti pogoji morajo biti enaki oziroma bistveno primerljivi ne samo glede upravičencev in oblike vračanja, ampak tudi glede višine odškodnine. Tako sodišče razume tudi obstoječo sodno prakso.10 Zato je treba to omejitev pri vračanju premoženja hrvaškim državljanom v Republiki Sloveniji upoštevati.
Zahtevek za vračilo sredstev praviloma ni upravna odločba. Kljub temu pa je takšen zahtevek mogoče šteti za upravno odločbo, če ima (ne glede na naslov) njegova vsebina elemente upravne odločbe. Iz obrazložitve zahtevka na vračilo sredstev z dne 13. 12. 2021 izhaja, da je z njim ZRSZ na podlagi 45. člena ZDUOP ter 7. člena Sklepa, tožnici naložil povrnitev sredstev v višini 28.331,97 EUR. Hkrati je navedel vsa dejstva, ki so podlaga za takšen zahtevek, določil je tudi rok za izpolnitev naložene obveznosti in pravne posledice v primeru neizpolnitve obveznosti. V zahtevku na vračilo sredstev je bil razviden datum izvršljivosti, znesek obveznosti in tek zamudnih obresti. Glede na tako vsebino, zahtevek za vračilo sredstev z dne 13. 12. 2021 upravna odločba, s katero je bilo odločeno o obveznosti tožnice.
45. člen ZDUOP, ki določa, da zoper sklep ni pritožbe. Sodišče se z navedenim ne strinja in pritrjuje tožnici, ki pravilno opozarja, da 45. člen ZDUOP ureja postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače, torej ureja vlogo, s katero se pridobi pravica do nadomestila in ne postopek vračila morebitnih neutemeljeno izplačanih sredstev. Vračilo neupravičeno prejetih sredstev je urejeno v sedmem odstavku 47. člena ZDUOP, ta člen pa pravice do pritožbe ne izključuje.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 20, 20/5.
mednarodna zaščita - odgovorna država članica - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti
Tožnik bo imel v primeru vrnitve Republiki Hrvaški povsem drugačen status in se ga bo drugače obravnavalo, ko bo vrnjen na podlagi Uredbe Dublin III, kot pa je bil obravnavan, ko je ilegalno prečkal bosansko-hrvaško mejo. Tožnik z uradnimi osebami, ki so pristojne za vodenje postopkov mednarodne zaščite na Hrvaškem, sploh še ni prišel v stik.
COVID-19 - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - delno povračilo izplačanih nadomestil plač - rok za vložitev zahteve - posledice zamude - zamuda roka - prekluzivni rok - prenehanje pravice - rok za izdajo odločbe - instrukcijski rok
Z rokom iz prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE je zakonodajalec določil časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, torej rok za uveljavitev materialne pravice, in je zato ta rok materialni rok. Ker zakon ni določil, da se ta rok upošteva le na ugovor, gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim potekom pravica preneha.
ZBPP člen 27, 27/1. ZUP člen 9, 129, 129/1, 129/1-4.
zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - o isti zadevi že vodi sodni postopek - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožničina prošnja za dodelitev BPP z dne 9. 6. 2023 se ne nanaša na isti sodni postopek, kot njena prošnja z dne 21. 3. 2023.
ZMZ-1 člen 82a, 84, 84/1, 84/1-4. Uredba o hišnem redu azilnega doma (2021) člen 10, 11. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - kršitev javnega reda in miru - nastanitev v centru za tujce - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je tožena stranka zatrjevano kršitev pravil bivanja v azilnem domu opredelila, kot lažjo ali težjo v smislu 82. a člena ZMZ-1. To je storila šele v odgovoru na tožbo, ko je njegovo ravnanje opredelila kot težjo kršitev. Vendar z navedbami v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljive obrazložitve sklepa.
Iz izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka presojala nujnost in sorazmernost tožnikovega pridržanja. Ni razvidno, zakaj ni bil uporabljen nekoliko blažji ukrep iz drugega odstavka 82.b člena ZMZ-1.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - vračilo izplačanih stroškov - državna pomoč - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij
Začasni okvir glede na svoj namen in vsebino nima zavezujočega učinka za države članice in se v državah članicah ne uporablja neposredno. Državi članici ne nalaga nobenih obveznosti glede (načina) zakonskega urejanja področja državnih pomoči, temveč ji zgolj sporoča, katero državno pomoč bo Komisija štela za združljivo z notranjim trgom, če se bo država članica zanjo odločila, in pod katerimi pogoji.
Iz 109. do 112. člena ZIUOPDVE je razvidno, da zakonodajalec v Republiki Sloveniji izjeme za mikro in mala podjetja v težavah v slovenskem pravnem redu ni implementiral, zato se ta izjema v Republiki Sloveniji ne uporablja. Zakonsko predpisanih pogojev za dodelitev državne pomoči tudi sodišče ne more spreminjati. Če namreč zakonodajalec za določene kategorije upravičencev (mikro in mala podjetja) izjeme od splošnega pravila (da podjetja v težavah ne morejo biti prejemniki denarne pomoči) ni predvidel, ne more tega namesto njega storiti (niti zgolj z razlago predpisa) sodišče.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - odločba upravnega organa druge stopnje - akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker tožnik tožbe v danem roku ni popravil in izpodbija upravni akt, ki se v upravnem sporu ne more izpodbijati, je sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe tožbo zavrglo.
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (2004) člen 7, 7/1, 7/3, 8. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 12, 12/1, 12/1-a, 16.
varstvo živali - ohranjanje biotske raznovrstnosti - ogrožena živalska vrsta - rjavi medved
Upoštevajoč strokovna pojasnila ter ocene učinka odstrela na zmanjšano raven konfliktov, po kateri naj bi se ti ob odstrelu 215 medvedov zmanjšali za 14 % na ravni države oziroma za 17 % na ravni lovišč, v katerih je odstrel predviden, sodišče ne more sprejeti tožbenega ugovora o nesorazmernosti oziroma neučinkovitosti ukrepa ter pritrjuje zaključku toženke, da cilja, ki ga želi doseči z izpodbijanim dovoljenjem, ni mogoče doseči samo z ostalimi neletalnimi ukrepi, ki se že intenzivno izvajajo, kar pomeni, da za dosego cilja ni druge zadovoljive možnosti.
Toženka je upoštevala obseg konfliktov, da je konflikte ponderirala glede na njihovo težo, upoštevani sta bili tudi narava in teža konfliktov. Vsi prej navedeni konflikti po presoji sodišča predstavljajo v bodoče grozečo resno škodo za varnost ljudi (in zdravje) (kot npr. pojavljanje medveda v naseljih oziroma njihovi neposredni bližini in s tem povezani konflikti), kot tudi resno škodo na živini oziroma premoženju. Očitek, da je cilj dovoljenja trofejni lov, tako ne vzdrži sodne presoje. Sodišče tudi sodi, da je izkazana vzročna zveza med preprečitvijo resne škode v smislu člena 16(1)(b) Habitatne direktive in odvzemom 230 osebkov rjavi medved iz narave, kot tudi, da so izkazani razlogi za odvzem po drugi in tretji alineji prvega odstavka 7. člena Uredbe.
ZTuj-2 člen 73, 73/1, 73/2, 73/2-5. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 6.
tujci - odstranitev iz države - odločba o vrnitvi tujca - začasno zadrževanje v državi - dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - izjema od pravila - dovolitev zadrževanja - začasna odredba - predlog za začasno odredbo - tožba kot procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Dovolitev zadrževanja je izjema od pravila, da se tujca, ki se ga mora odstraniti, odstrani. Vse navedene, sicer v zadevi nesporne, dejanske okoliščine skupaj (dejstvo, da upravni postopek pred UE teče na podlagi prošnje tožnika in ne po uradni dolžnosti; da je tožnik prošnjo vložil po tem, ko je bila odločba o vrnitvi že izdana; vse dejanske ugotovitve sodišča, ki izhajajo iz sodbe z dne 15. 6. 2022), pa tudi po presoji sodišča ne kažejo, da so v konkretnem primeru podane (izjemne) dejanske okoliščine, ki bi tožniku utemeljevale dovolitev začasnega zadrževanja na podlagi določbe 5. alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, četudi je UE prvostopenjskemu organu odgovorila, da je udeležba tujca v postopku, ki teče pred UE, potrebna.
Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Vložena tožba, o kateri še ni pravnomočno odločeno, je vsebinska predpostavka za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, saj se s slednjo izvršitev izpodbijanega akta lahko zadrži oziroma stanje začasno uredi, le do pravnomočne sodne odločbe o tožbi. Ko je o tožbi pravnomočno odločeno, začasne odredbe ni več mogoče izdati. To pomeni, da v konkretnem primeru ni več podana procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožnikovem predlogu za izdajo začasne o dredbe, saj je sodišče s sodbo iz I. točke izreka (zoper katero po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena in ki je pravnomočna z dnem izdaje sodbe) pravnomočno odločilo o tožbi. Predlog za izdajo začasne odredbe je bilo zato treba zavreči ob uporabi navedenih določb ZUS-1 in 6. točke prvega odstavka 36. člena tega zakona.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - materialni pogoj - subjektivni pogoj - dohodek
Tožnik pravno odločilnega dejstva o višini povprečnega mesečnega dohodka ne prereka, zato sodišče zaključuje, da je toženka v izpodbijani odločbi ustrezno ugotovila vsa pravno relevantna dejstva, ki jih tožnik ne izpodbija ter ustrezno ugotovila, da tožnikov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje presega z zakonom določenim cenzus, ki je v višini 930,68 EUR. Toženka je prošnjo tožnika za odobritev BPP upravičeno zavrnila.
davek od dobička iz kapitala - napoved za odmero dohodnine - odsvojitev nepremičnine - solastniški delež - nabavna vrednost - davčna osnova - pritožbena novota
Tožnik je sporni aneks predložil prvič šele v pritožbenem postopku, kar pa je toženka zavrnila kot pritožbeno novoto po tretjem odstavku 238. člena ZUP. Tožnik tudi v tožbi ne pojasni razlogov, zakaj ni predložil aneksa že v postopku na prvi stopnji.
ZDoh-2 v prvi vrsti napotuje na pogodbeno določeno vrednost nepremičnine, kar je davčni organ v obravnavani zadevi tudi konkretno pojasnil in ugotovil, da je vrednost predmetne nepremičnine ob pridobitvi razvidna iz listine - pogodbe o nakupu nepremičnine z dne 19. 6. 2019, iz katere izhaja, da je kupnina za odsvojeno nepremičnino znašala 65.000,00 EUR.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nedržavni subjekt - preganjanje - varna izvorna država - ekonomski razlog
V obravnavani zadevi ni podan subjektivni element, ker okoliščine, ki jih tožnik zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1. Zato toženi stranki pri odločanju o statusu begunca tožnikovih izjav ni bilo treba preverjati z informacijami o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.
ZBPP člen 11, 11/1, 11/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/3.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje - postopek revizije - datum opravljenih odvetniških storitev - odvetniška storitev - zavrnitev tožbe
Ker je bilo pravno dejanje opravljeno, preden je bila vložena prošnja za BPP, prosilcu ni mogoče priznati BPP za odvetniške storitve, ki so nastale s sestavo in vložitvijo revizije.
Sodišče je presojalo, kdaj se šteje, da je dejanje pravne pomoči, tj. odvetniška storitev, opravljena. Odvetniška storitev je opravljena takrat, ko odvetnik pravno sredstvo tudi vloži pri (pristojnem) organu.
Tožnik zaradi neudeležbe v postopku pred izdajo odločbe, še ni prekludiran za to, da ugovarja naraciji izpodbijane odločbe nasploh, tako v pritožbi kot tudi v upravnem sporu, in torej neupoštevanje prav vseh vsebinskih tožbenih in pred tem pritožbenih ugovorov ni na mestu. Tožnik je prekludiran že v postopku s pritožbo, v pogledu navajanja novih dejstev in novih dokazov, tj. dejstev in dokazov, ki pri odločanju o odmeri še niso bili upoštevani, ni pa, po presoji tega sodišča, prekludiran ugovarjati presoji okoliščin in dokazov, ki so bili zbrani v postopku odmere in na katerih temelji izpodbijana odločitev.