davek na dediščine in darila - zakonito dedovanje - dedni red - tretji dedni red - predmet obdavčenja - dvojno obdavčenje - uporaba konvencije
Iz besedila Konvencije med Republiko Slovenijo in Češko republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje jasno sledi, da davek na dediščine in darila med davki, za katere se po določbah 2. člena uporablja Konvencija, ni naveden. Šteti ga tudi ni za davek na premoženje iz 3. točke, za katerega se po 3. točki 2. člena Konvencije, saj se z njim ne obdavčuje premoženje kot takšno, temveč se obdavči prehod premoženja z zapustnika na njegovega dediča. O tem, da se Konvencija uporablja le za davke, ki so v 2. členu izrecno našteti, pa sta tudi že zavzeli stališče tako naslovno kot Vrhovno sodišče.
davčna izvršba - izvršilni naslov - ugovor zoper izvršilni naslov
S pritožbo zoper sklep o izvršbi po določbi sedmega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova in zato tovrstnih ugovorov tudi v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost sklepa o izvršbi, ni mogoče uveljavljati.
denacionalizacija - odškodninski zahtevki po denacionalizacijskih predpisih - odškodnina iz naslova zmanjšane vrednosti nepremičnine - odškodnina po ZDen - rok za vložitev zahteve za plačilo odškodnine - instrukcijski ali prekluzijski rok
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v številnih odločbah (npr. odločbe I Up 66/2002 z dne 16. 9. 2004, I U 680/2004 z dne 6. 7. 2005, X Ips 179/2005 z dne 25. 1. 2007, II Ips 689/2006 z dne 15. 11. 2007, X Ips 188/2014 z dne 22. 10. 2014 in II Ips 317/2016 z dne 6. 4. 2017) zavzelo enotno stališče, da je 60-dnevni rok za vlaganje zahtevkov zaradi manjvrednosti vrnjene nepremičnine, določen v 26. členu ZDen-B, materialni prekluzivni rok. V navedenih odločitvah je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odstopilo od prvotnega drugačnega stališča, zavzetega (le) v sodbi I Up 1074/2002 z dne 8. 5. 2003, na katerega se sklicuje tožeča stranka. Stališče, da gre za materialni procesni rok, zato predstavlja ustaljeno stališče sodne prakse.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 9.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - nagrada za zastopanje - procesno dejanje
V OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave, predhodnem postopku, kot tudi v pripravljalnem mladoletniškem postopku, predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan.
Zaslišanje vsake posamezne priče v konkretnem primeru predstavlja posamezno preiskovalno dejanje, en sam zaključen narok.
URS člen 69. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 199, 199/2, 199/2-3, 200, 200/1, 203.
razlastitev - javna korist - konkretna pravna korist - načelo sorazmernosti - trditveno in dokazno breme - ogled
Pravna teorija in sodna praksa ločita tako imenovano abstraktno javno korist (ki se predpiše z zakonom in je predpostavka za sprožitev razlastitvenega postopka; gre za tako imenovane razlastitvene namene) in konkretno javno korist (ki jo upravni organ ugotovi v vsakem primeru posebej). Zahteva po obstoju javne koristi obsega tehtanje obeh.
ZUreP-2 ne vsebuje izrecne zahteve po ugotavljanju (abstraktne) javne koristi za uvedbo razlastitvenega postopka (prvi odstavek 100. člena ZUreP-1). Vseeno pa naslovno sodišče ne dvomi, da mora biti ta podana za uvedbo postopka in izvedbo pripravljalnih del. Z drugimi besedami, upravna enota lahko dovoli pripravljalna dela le, če je abstraktna javna korist izkazana. Konkretna javna korist pa je, tako kot po ZUreP-1, predmet odločitve o razlastitvi. Golo dejstvo, da je izdala odločbo za pripravljalna dela, še ne pomeni, da je dokončno presodila obstoj konkretne javne koristi.
Zahtevo za razlastitev vloži razlastitveni upravičenec, ki ji mora med ostalim priložiti razlastitveni elaborat z utemeljitvijo javne koristi in obrazložitvijo njene pravne podlage (tretja alineja drugega odstavka 199. člena ZUreP-2). Razlastitveni upravičenec je tisti, ki mora javno korist utemeljiti; na njegovi ramenih sloni trditveno in dokazno breme.
Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imel le odvetnik, torej izvajalec BPP, ki je upravičen do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP.
komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - prekluzija dokazov - predpis, veljaven v času odločanja - rok za ugovor o nepristojnosti - ugovor o nepristojnosti - uveljavljanje bistvenih kršitev postopka
Pravilno je stališče toženke, da je zahteva tožnice za vračilo komunalnega prispevka vložena prepozno, to je več kot pet let po prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja, zato bi bila odločitev toženke, da se zahtevek zavrne (in ne zavrže, saj gre za vsebinsko presojo utemeljenosti zahteve za vračilo komunalnega prispevka), utemeljena že iz tega razloga.
Ker pa je tožnica vsaj v delu objekta izvajala manjša gradbena dela, zaobsežena v gradbenem dovoljenju, je s tem z začetkom gradnje upravičenje do gradnje konzumirano, zato vračilo komunalnega prispevka ni več mogoče in je zato pravilno zahtevek tožnice (tudi iz tega razloga) zavrnila.
Tožena stranka v konkretnem primeru, ne le da v obrazložitvi ni navedla razlogov, zaradi katerih ni ugodila kakšnemu tožnikovemu zahtevku, temveč se v izpodbijanemu sklepu niti ni opredelila do njegovega zahtevka glede priglašenih zakonskih zamudnih obresti, niti tega ni zavrnila. Glede na to, da o teh v izpodbijanem sklepu sploh ni govora, tožena stranka ni zadostila zahtevam, ki izhajajo iz 214. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna tožba - poziv na popravo - zavrženje tožbe
Tudi upoštevaje tožnikovo vlogo z dne 28. 7. 2023 je tožba še vedno nejasna in pomanjkljiva, saj ni mogoče ugotoviti, kateri upravni akt se z njo izpodbija oziroma kaj je predmet spora. Tožnik tudi ni navedel tožene stranke, razlogov zakaj toži, ni postavil tožbenega zahtevka in tožbi ni priložil obveznih prilog, kar pomeni, da v sodno določenem roku ni odpravil njenih pomanjkljivosti.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - interventni ukrepi - državna pomoč - povračilo stroškov - osnovni kapital - likvidnost - načelo enakosti - pravo EU - pravni učinki - implementacija
Upravni organ je izvedel nadzor, v katerem je na podlagi podatkov iz bilance stanja ugotovil, da je celotni kapital tožeče stranke na dan 31. 12. 2019 izkazan v negativnem znesku 83.826,78 EUR, vpoklicani kapital pa v znesku 8.000,00 EUR, kar pomeni, da je tožeča stranka zaradi nakopičenih izgub izgubila več kot polovico vpisanega osnovnega kapitala, zaradi česar se šteje za podjetje v težavah in ni upravičena do izredne pomoči, ker ne izpolnjuje pogoja iz 3. alineje prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Toženka je v ponovnem postopku po presoji sodišča ravnala skladno s sodbo tega sodišča, I U 590/2019 z dne 1. 7. 2021. Ustrezno se je opredelila do tožničinih navedb, da je odvetniku A. A. sama poravnala izdatke v višini 20,00 EUR, te navedbe sprejela in navedeno dejstvo tudi ustrezno upoštevala pri odmeri izdatkov odvetnikov, ki so bili odvetniku priznani zgolj v nesporni višini 16,00 EUR, ne pa tudi v preostanku, tj. priglašenih 20,00 EUR (povečano za DDV), kot pavšalni znesek znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev.
zavarovalni nadzor - odločba Agencije za zavarovalni nadzor - odredba o odpravi kršitev - pokojninski načrt - pokojninska renta - obrestna mera
Predložitve ZTP kot priloge zahtevi za odobritev se s citirano zakonsko določbo izrecno ne zahteva. Pač pa se jo po presoji sodišča zahteva posredno, in sicer preko vsebine pokojninskega načrta, ki je nedvomno priloga zahtevi. Po drugem odstavku 224. člena ZPIZ-2 (vsebina pokojninskega načrta) namreč zadevni pokojninski načrt kot oblikovani pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente, kot se ureja v drugem odstavku 340. člena istega zakona in ki se izplačuje v skladu z določbami drugega odstavka 348. člena, poleg splošnih pogojev zavarovanja določa oziroma vsebuje tudi način izračunavanja pokojninske rente. Enako določbo vsebuje 349. člen ZPIZ-2, ki določa obveznosti izplačevalca zadevne pokojninske rente iz 348. člena istega zakona, in ki v prvem odstavku določa, da izplačevalec določi pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninske rente in torej tudi vsebine, ki so vključene v ZTP, v pokojninskem načrtu. Čim so ZTP vključeni v pokojninski načrt, pa je tudi spremembo ZTP šteti za spremembo načrta, za katero je v skladu z devetim odstavkom 225. člena ZPIZ-2 predpisana odobritev. To pa pomeni, da ima toženka prav, ko z izpodbijanim aktom odreja tožeči stranki, da zaradi že omenjenih sprememb tehnične obrestne mere zahteva odobritev spremembe pokojninskega načrta s strani ministra za delo.
Banka Slovenije - izredni ukrep - predlog za obnovo postopka - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) - sklicevanje na stališče sodne prakse - sodba ESČP kot obnovitveni razlog
Tožeča stranka se v predlogu ne sklicuje na nobenega od razlogov, ki so pogoj za obnovo. Sklicuje se na sodbo ESČP in s tem na stališča sodne prakse, ki so materialnopravne in procesne narave in ki zato ne morejo biti razlog za obnovo zadevnega postopka upravnega spora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč
Zakonodajalec je določene okoliščine na strani prosilca, ki vplivajo na njegovo premoženjsko stanje na odhodkovni strani, očitno štel za tako pomembne, da je določil, da se lahko upoštevajo pri dodeljevanju brezplačnih pravnih pomoči. V izjemnih primerih, ki jih našteva drugi odstavek 22. člena ZBPP, je tako dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoča pod posebnimi pogoji, ki veljajo ne glede na sicer veljavne določbe zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, ki jih ZBPP določa v 13. členu.
Glede obnove postopka, ki je sicer urejena v ZUP (260. člen in naslednji), vsebuje ZDavP-2 le nekaj posameznih specialnih določb, ki so vsebovane v omenjenem 89. členu, glede vseh ostalih vprašanj pa se uporablja splošna ureditev tega pravnega sredstva. V prvem odstavku 89. člena je tako določen poseben rok za uveljavljanje najpogostejšega razloga za obnovo postopka, tj. če se izve za nova dejstva oz. dokaze, ki bi lahko vodili k drugačni odločitvi. V šestem odstavku pa so urejena pravna sredstva zoper sklep o obnovi, ki odstopajo od splošne ureditve, po kateri je zoper takšen sklep dopustna obnova; po tej določbi namreč zoper sklep o obnovi ni dovoljena (posebna) pritožba, temveč se takšen sklep lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo.
89. člen ZDavP-2 ureja posebnosti obnove v davčnem postopku kot takšne, ne pa zgolj posebnosti obnove davčnega postopka v primeru novih dejstev oz. dokazov, tudi iz tega razloga ni mogoče slediti naziranjem tožnice. Tudi po presoji sodišča se šesti odstavek 89. člena ZDavP-2 ne nanaša na izključitev posebne pritožbe zgolj v primeru obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek osebnega stečaja - zmotna uporaba materialnega prava
Odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP, ki temelji 383.a členu ZFPPIPP, po presoji sodišča ni pravilna. Ta namreč ureja postopek v primeru, ko je dolžnik tisti, ki vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja. V tem primeru sodišče na naroku dolžnika pouči o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja in o možnosti odpusta obveznosti. Predlog za začetek postopka osebnega stečaja ni bil podan s strani tožnice, temveč s strani tretje osebe - upnika.
ZDoh-2 člen 35, 35/6, 37, 37/1, 37/1-2. ZDavP-2 člen 5, 74.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev - dohodek fizične osebe - dokazna ocena - inšpekcijski nadzor obračunavanja davka
Zgolj povzetek ugotovitev iz postopka nadzora pri družbi A. ne zadošča za odmero dodatne davčne obveznosti tožniku. Za odločitev prav tako ni pomembno, kaj je oziroma česa ni dokazala družba A. v postopku inšpekcijskega nadzora, ampak mora davčni organ dokazno oceniti in se opredeliti do (vseh) navedb, ki jih je podal tožnik v tem postopku.
DDV, ki je izkazan na spornih računih, ni dohodek fizične osebe v smislu 15. člena ZDoh-2.4 Navedeno izhaja že iz samega sistema DDV. DDV namreč davčni zavezanci zberejo v korist proračuna in torej ne gre za njihove dohodke. Bistveno pa je to, da ima prekvalifikacija neodvisnega v odvisno razmerje, za kar je imel davčni organ podlago v določbah 5. in 74. ZDavP-2, za posledico, da se obdavčitev, ki temelji na formalno sklenjenih pogodbah, nadomesti z davčno obveznostjo, ki temelji na pravilni vsebinski opredelitvi razmerij med družbo in njenim zakonitim zastopnikom.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila
Za nastanek obveznosti plačila NUSZ za zazidano stavbno zemljišče ni pomembno, ali se objekt uporablja ali ne, saj se lahko odmeri tudi za nepremičnine, ki se šele gradijo. Prav tako neuporaba in niti nezmožnost uporabe ni razlog, zaradi katerega bi bila možna oprostitev plačila.
državna štipendija - pravica do državne štipendije - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče - odstop tožbe pristojnemu sodišču
ZDSS-1 določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za nadarjene; (točka 3.c prvega odstavka 7. člena ZDSS-1) ter v socialnih sporih, za katere tako določa zakon (tretji odstavek 7. člena ZDSS-1). Po določbah ZŠtip-1 je državna štipendija namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin (15. člen).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitna nerazumnost zadeve
Toženka je v postopku odločanja o BPP prevzela vlogo, ki jo ima v primeru vložitve pritožbe instančno sodišče (Višje sodišče), s tem pa je po presoji sodišča presegla okvire ocene "očitne nerazumnosti", ki jo je upravičena izvesti na podlagi prve alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.