inšpekcijski postopek - delo na črno - prepoved opravljanja dela - prostovoljstvo
Po ZPDZC-1 se za prostovoljsko delo šteje opravljanje dela v skladu ZProst (tretji odstavek 11. člena), slednji pa za prostovoljsko opredeljuje tisto delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist (prvi odstavek 5. člena). Za izjemo od dela na črno po ZPDZC-1 torej ni predpisano, da bi posameznik moral prostovoljsko delati v okviru kakšne prostovoljske organizacije.
prirejanje iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da novih dejstev v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, ki jih je navedel v Zahtevku, o grožnjah in napadu osebe, ki ga je v izvorni državi porezala z nožem po levi roki in po levi strani lica ter posilila njegovo sestro, kakor tudi navedbe o korupciji v policiji ter tudi zatrjevano dejstvo, da mu sledijo čarovniki zaradi njegove krvi, ker je Zuhri, tožnik v prvem postopku ni navedel po lastni krivdi.
Po presoji sodišča gre v primeru roka, določenega v 12. členu Uredbe o rudarski koncesnini, za instrukcijski rok, katerega posledica ni v ugasnitvi pravice do izterjave terjatve.
Koncesnina je javna dajatev katere zastaranje ureja 125. člen ZDavP-2.
odpadki - ravnanje z odpadki - odgovornost proizvajalca - pravo EU - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5, 265, 267.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka - prekluziven rok - trditveno in dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - nedokazane trditve - prepozno vložen predlog za obnovo postopka
Tožnica je predlog za obnovo postopka vložila iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, saj meni, da bi morala biti stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 8. 10. 2018. Po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP lahko stranka obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP predlaga v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku (265. člen ZUP). Novejša teorija in sodna praksa (glej sodbi tega sodišča, št. I U 1035/2020-8 z dne 16. 12. 2023 in II U 372/2019 z dne 31. 1. 2023) zavzemata stališče, da mora predlagatelj v predlogu za obnovo postopka z verjetnostjo izkazati tako okoliščine, na katere opira predlog, kot tudi okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku. V primeru, ko pravočasnost, ki jo predlagatelj zatrjuje, postane sporna, lahko prepričanje o (ne)pravočasnosti temelji le na presoji izvedenih dokazov, tako tistih, s katerimi predlagatelj izkazuje pravočasnost predloga, kot tistih, iz katerih izhaja nasprotno (primerjaj sodbi tega sodišča v zadevah II U 245/2015 in I U 969/2019). Tožnica svoje trditve, da se je z gradbenim dovoljenjem seznanila šele 27. 2. 2019, ni z ničemer dokazovala. Njene navedbe, da so zaposleni elektronsko pošto pregledali šele naslednjega dne, tako pomenijo zgolj golo trditev, ki ne more biti podlaga za sklep, da je tožnica predlog vložila v zakonskem roku. Zato je tudi po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da je bil predmetni predlog za obnovo postopka vložen prepozno, to je po poteku subjektivnega roka iz 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP.
V prvem odstavku 125. člena ZDavP-2 je določeno, da pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.
Tožnik je dne 31. 7. 2023 tožbo na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 umaknil in predlagal, naj se mu na podlagi 25. člena ZUS-1 priznajo stroški postopka. Zaradi umika tožbe je sodišče postopek ustavilo (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).
inšpekcijsko nadzorstvo - obvezen priklop na javno kanalizacijo - obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - priklop na izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje
Navedbe tožnice v tožbi, da je občina razširila asfaltirala cesto, ki sega na njeno zemljišče in odpeljala tovornjak zemlje, v konkretnem inšpekcijskem postopku niso relevantni. Pravilen je zaključek tožene stranke, da tožnica s tem, ko se ni priključila na kanalizacijo, postopa v nasprotju s predpisi, zato mora navedeno nepravilnost odpraviti v postavljenem roku, sicer se lahko kaznuje z globo (38. člen ZIN).
ZPDZC-1 člen 1, 1/1, 2, 4, 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/2. ZUP člen 237, 237/1.
inšpekcijski ukrep - delo na črno - upravni postopek - kontradiktornost
Ker je organ odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, bi moral pred izdajo odločbe upoštevati načelo kontradiktornosti tako glede pridobljenih dokazov, ki jih je sam pridobil, kakor tudi glede dopustitve možnosti dokazovanja navedb tožnice kot stranke.
ZEN člen 48, 48/5, 48/6, 51. ZUreP-2 člen 199, 199/3.
parcelacija - javna cesta - preizkus odločbe - evidentiranje urejene meje in parcelacije
Na podlagi drugega odstavka 52. člena ZEN se spremembe v katastru (in s tem posledično v morebitnih povezanih evidencah) evidentirajo (šele) po dokončnosti odločbe in ne v času, ko teče rok za pritožbo. Že zato od pritožnikov ni mogoče zahtevati, da bodo v okviru trditvene podlage natančno navajali, v čem se izvedena parcelacija razlikuje od tiste, načrtovane v razlastitvenem elaboratu in dovoljene z aktom državnega organa, saj bi bilo za to v številnih primerih potrebno geodetsko znanje. Zato tožnika, ki v tožbi podrobneje pojasnita svoj ugovor, da se odmerjena zemljišča ne ujemajo s potekom regulacijske linije iz OPN MOL ID, kar podkrepita z novimi dokazi, tj. izpisom iz Urbinfo, ne navajata novih dejstev, medtem ko navedenega dokazila pred dokončnostjo odločbe zaradi zakonske ureditve nista mogla predložiti.
Toženka se o skladnosti izvedene in evidentirane parcelacije z načrtom parcelacije iz akta državnega organa ni izrekla. Zgolj navedba, da je geodetska uprava preverila, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje, pa ne nudi zadostne podlage za presojo pravilnosti opravljenega preizkusa. Poleg tega se drugostopenjski organ o relevantnih tožnikovih trditvah ni izrekel, ker je napačno štel, da neskladja ne zatrjuje. To pomeni, da organ ni ustrezno obrazložil obstoja enega od kriterijev za vsebinsko utemeljenost zahteve za evidentiranje parcelacije, torej ali je parcelacija izvedena v skladu z aktom državnega organa, zaradi česar odločbe v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.
Ali je parcelacija izvedena tako, kot je dovoljena, mora ugotoviti upravni organ, v tem primeru geodetska uprava, ki je za tako, strokovno ugotovitev, tudi strokovno usposobljena. Zoper tako ugotovljeno dejansko stanje (oziroma razloge, na katerih temelji) pa mora biti strankam zagotovljeno pravno sredstvo.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje - vsebinska presoja
ZBPP toženi stranki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, saj to pomeni obravnavo vprašanj, ki so lahko predmet presoje zgolj v sodnem postopku (torej v upravnem sporu). Prav to pa je tožena stranka po prepričanju sodišča v obravnavani zadevi storila. Svojo odločitev je namreč oprla na vsebinsko presojo sklepa Upravnega sodišča RS.
Za presojo utemeljenosti obsega in višine tožnici naloženih stroškov izvršbe ne zadošča, da je izvajalec zanje izstavil račun. V njem navedeni stroški morajo imeti namreč podlago v pogodbi, sklenjeni s toženko.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje športnih dejavnosti - strokovni sodelavec - strokovna usposobljenost - pogoji javnega razpisa
Predmetni Javni razpis je dopuščal, da se za strokovnega delavca v športu šteje tudi tistega, ki še ni vpisan v razvid strokovno strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu, kot to zahteva 2. točka drugega odstavka 46. člena ZŠpo-1, vendar pa je bilo treba v takem primeru k prijavi priložiti ustrezno dokazilo o strokovni izobrazbi oziroma strokovni usposobljenosti po ZŠpo-1. Po ZŠpo-1 pa v skladu s prej citiranim prvim odstavkom 55. člena tega zakona tako dokazilo predstavlja diploma o usposobljenosti, ki je javna listina. Šolske športne programe iz Javnega razpisa lahko torej izvajajo samo osnovne šole, katerim se tudi zagotavljajo sredstva za njihovo izvajanje.
Prvostopenjski organ je torej sofinanciranje tožnikovih prijavljenih šolskih športnih programov utemeljeno zavrnil, ker je tožnik društvo in ne osnovna šola. Javna sredstva za te programe se namreč skladno z Javnim razpisom in LPŠ zagotavlja osnovnim šolam.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - nezakonitost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - komunalna opremljenost zemljišča - vrednost točke
Ureditev po ZIPRS, ki je po prenehanju veljavnosti ZSZ/84 omogočila sprejem Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Divača, ni neustavna. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je zakonodajalec pri sprejemu navedene določbe izhajal iz istega namena, kot ga je pri določitvi načina izvrševanja odločbe, št. U-I-313/13 zasledovalo Ustavno sodišče. To je, da v obdobju do uveljavitve z Ustavo usklajene zakonodaje za odmero davka na nepremičnine občine ne bi ostale brez prihodkov, ki so jih iz naslova davščin na nepremičnine prejemale po prej veljavnih predpisih.
Po 7. členu Odloka, ki določa vrednotenje zazidanih stavbnih zemljišč glede na lego in namen zazidanega stavbnega zemljišča, se industrijske stavbe in skladišča ter stavbe za promet (B.) (kamor je uvrščena tudi tožnikova stavba z ID stavbe 555) vrednotijo z 200 točkami v 1. in 2. območju, stavbe, v katerih se opravlja dejavnost turizma, gostinstva in trgovine ter stavbe, ki se uporabljajo za poslovne in upravne namene (C.) se vrednotijo z 250 točkami v 1. in 2. območju. Stavbe, ki se uvrščajo pod druge namene (npr. stanovanjski namen (A.), splošni družbeni namen (D.) in kmetijski namen (E.)), se pa vrednotijo s 50 točkami v 1. območju in 20 točkami v 2. območju (A. in E.) in s 100 točkami v 1. območju ter 50 točkami v 2. območju (D.). Že iz povzetega je nedvomno razvidno, da gre za znatno razliko v vrednotenju stavb glede na namen. Ali je ta razlika sorazmerna glede na različne pravne položaje stavbnih zemljišč, ki se po namenu uvrščajo pod B. in C., za razliko od stavbnih zemljišč, ki se uvrščajo pod ostale namene (in ob še nadaljnji opombi tožnika v zvezi s povečanjem naložene obveznosti v primerjavi z letom 2020), pa sodišče ne more preizkusiti, saj se toženka do tega ugovora ni opredelila.
GZ člen 47, 47/3. ZGO-1B člen 123. ZUP člen 274, 274/2.
gradbeno dovoljenje - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - nadomestna gradnja - gradnja novega objekta
Za predmetno zadevo je ključno, da bi tožnika za pridobitev gradbenega dovoljenja morala izpolnjevati pogoje po prvem odstavku 123. člena ZGO-1B. Ker teh pogojev nista izpolnjevala, je bila odločitev upravnega organa, da jima izda gradbeno dovoljenje, napačna, odločitev toženke pa zakonita in utemeljena iz razlogov, ki jih je navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in na katere se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje.
javni razpis - imenovanje notarja - ustavitev postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pomembno pravno vprašanje - zavrženje tožbe
Sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja po presoji sodišča ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj z njim po vsebini ni odločeno o nobeni materialnopravno priznani pravici, obvezosti ali pravni koristi tožnice. Zoper sklep o ustavitvi postopka je sicer po izrecni določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 dopusten upravni spor, saj gre za sklep, s katerim je postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan oziroma ustavljen. Vendar je tudi v tem primeru za dopustnost upravnega spora po najnovejši sodni praksi Vrhovnega sodišča, za razliko od pred tem uveljavljene sodne prakse, (Sklep Vrhovnega sodišča, št. I Up 120/2022 z dne 24. 8. 2022) med drugim bistvena tudi presoja, ali je z navedenim procesnim sklepom poseženo v pravico ali pravno varovan interes stranke, saj ima stranka le v takem primeru pravni interes za njegovo izpodbijanje v upravnem sporu. Z izpodbijano odločitvijo, sprejeto v postopku imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, po ugotovitvi sodišča ni bilo poseženo v nobeno strankino pravico ali pravno korist, niti se z izpodbijanim sklepom o ustavitvi postopka tožnici ne nalaga nobena obveznost, njen pravni položaj pa je enak kot pred ustavitvijo postopka. Zato sklepa o ustavitvi postopka imenovanja notarja v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati niti na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
COVID-19 - epidemija - tek rokov - zavrženje pritožbe
Tožnik zmotno uveljavlja, da glede na razglašeno epidemijo bolezni COVID-19 roki niso tekli do 1. 2. 2021 in da je zato 15. 2. 2021 vložena pritožba pravočasna.
Res je, da je bila v relevantnem času, ko je tekel rok za pritožbo, razglašena epidemija. In sicer je bila epidemija v tem času razglašena z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 190/2020), ki je veljal od 18. 12. 2020 do 16. 1. 2020, in Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 5/2021), ki je veljal od 17. 1. 2021 in se je uporabljal do 17. 3. 2021. Vendar pa z nobenim predpisom v temu času ni bil prekinjen tek rokov za vložitev pravnih sredstev v upravnih postopkih.
reja živali - ukrep veterinarskega inšpektorja - zanemarjanje - varstvo živali
Inšpekcijski organ se je z ogledom na kraju samem prepričal, v kakšnih razmerah so bile posamezne živali, kar pomeni, da ravnanje ni bilo v skladu z določilom 7. člena ZZZiv. Torej so v konkretnem primeru nastopile vse pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločb
ZDen člen 67, 67/3. DZ člen 255, 255/1, 250, 250/1.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer
Biti imenovan za skrbnika za posebni primer ni pravica, ki bi temeljila na zakonu, temveč gre za funkcijo, ki je prostovoljna in častna, kar posledično pomeni, da pri razrešitvi osebe kot skrbnika za posebni primer ne gre za kršitev pravice imenovanega skrbnika za posebni primer, ki je bil nato razrešen.
Skrbnik za posebni primer mora v primerih, kot je obravnavani, varovati in ohraniti premoženje pok. bivšega lastnika, center za socialno delo pa mora skrbeti, da skrbnik za posebni primer izkazuje ustrezno skrb pri opravljanju teh nalog, med drugim z zahtevo/ami po predložitvi skrbniškega poročila. In če s tem v zvezi ugotovi nepravilnosti, mora po uradni dolžnosti ukrepati z razrešitvijo dosedanjega in imenovanjem novega skrbnika.