ZDIJZ člen 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/1, 6/1-2, 6a, 6a/3.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - izjema - poslovna skrivnost - obseg in vrsta opravljenih storitev
Tretji odstavek 6.a člena ZDIJZ nomotehnično vsebuje absoluten dostop le do osnovnih podatkov o "donatorskih, sponzorskih, svetovalnih, avtorskih ali drugih intelektualnih storitev ali drugih pravnih poslih, s katerimi se dosega enak učinek", in ne do osnovnih podatkov v zvezi z navedenimi "drugimi storitvami".
Izpodbijana odločba glede presoje, da se "zahtevani podatki nanašajo na pravne posle za izvajanje svetovalnih, avtorskih oziroma intelektualnih storitev", "ki so absolutno javni na podlagi določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ", je pomanjkljiva v tolikšni meri, da je ni mogoče preizkusiti.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - napotitev na delo v tujini - službeno potovanje - potni nalog - dnevnica - dokazno breme - obseg in vrsta opravljenih storitev - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Davčni organ je lahko ugotovil, katere dneve so bili delavci v tujini. Očitno ne drži trditev toženke, da ni bilo mogoče ugotoviti dejanskega števila dni, ko so bili delavci na službenih poteh v tujini in bi jim pripadalo povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem (dnevnice). Prav nasprotno, v prvostopenjski odločbi davčni organ za posamezne delavce za posamezni mesec ugotavlja, katere dneve so bili delavci na službeni poti in katere ne, in to na podlagi tožnikovih evidenc. To pa pomeni, da je tožnica s predloženimi podatki o službenih poteh in potnimi nalogi za tovorna vozila za določene dni uspela izkazati elemente, ki so potrebni za obračun dnevnic.
ZTuj-2 člen 47a, 47a/4. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 10, 10/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 7, 24, 24/2, 52, 52/1.
priznan status begunca - združitev z družino - krog družinskih članov - razširitev kroga družinskih članov - preživljanje družinskega člana - načelo sorazmernosti - pravica do družinskega življenja - največja korist otroka
Nosilec pravice do prebivanja mora dokazati obstoj "dejanskega položaja odvisnosti." Ta odvisnost izhaja iz dejanskega položaja, ki ga opredeljuje okoliščina, da finančno podporo družinskega člana zagotavlja nosilec pravice do prebivanja. Država gostiteljica mora presoditi, ali družinski član glede na svoj ekonomski in socialni položaj ni sposoben zadovoljevati svojih osnovnih potreb. Potreba po finančni pomoči mora obstajati v državi izvora družinskega člana ali v državi, iz katere prihaja, ko je zaprosil za to, da se pridruži državljanu Unije. Okoliščine vzdrževanja iz člena 10(2) Direktive 2003/86 in četrtega odstavka 47.a člena ZTuj-2 morajo torej obstajati "na dan vložitve prošnje".
Treba je šteti, da begunec svojega družinskega člana "vzdržuje" v smislu člena 10(2) Direktive 2003/86, če je ta družinski član dejansko odvisen v smislu tega, da po eni strani glede na gospodarske in socialne pogoje ta družinski član begunca na dan vložitve prošnje za združitev z beguncem ni sposoben zadovoljevati svojih osnovnih potreb v državi izvori ali v državi, iz katere prihaja, in da se po drugi strani ugotovi, da finančno podporo tega družinskega člana "dejansko zagotavlja begunec" ali da je ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin - kot so sorodstvena stopnja zadevnega družinskega člana z beguncem, narava in trdnost njegovih drugih družinskih razmerij ter starost in gospodarski položaj njegovih drugih sorodnikov - razvidno, da je begunec "najbolj primeren" družinski član za zagotovitev zahtevane finančne podpore. Potrebna je torej "individualizacija preučitve prošnje za združitev družine".
ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1. ZPPreb-1 člen 18, 18/1, 18/3, 36, 36/5.
stalno prebivališče - pravni interes za udeležbo v postopku - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - stranski udeleženec - oprostitev plačila institucionalnega varstva
Bistvo pravnega interesa je, da temelji na materialnem predpisu, ki ga je treba uporabiti pri odločanju v konkretni upravni stvari. V konkretni upravni zadevi (ugotavljanje stalnega prebivališča) je materialni predpis ZPPreb-1, tožnica pa svoj pravni interes utemeljuje na ZSV.
Pravni interes ne more temeljiti na morebitni (negotovi) bodoči spremembi tožničinega (tudi) pravnega položaja, kot je s strani tožnice pričakovana razbremenitev plačila domske oskrbe na podlagi ZSV.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - kršitev pravil postopka - predaja prosilca republiki bolgariji
V obravnavani zadevi sta tožnika svoj del dokaznega bremena izpolnila. Tožena stranka pa ni preverila, kako pristojni organi v Bolgariji v praksi uresničujejo Direktivo o sprejemu 2013/33/EU v primerih vrnjenih prosilcev po Dublinski uredbi oziroma ni pridobila ustreznega zagotovila, pri čemer je glede obrazložitve bivanjskih razmer za prosilce v Bolgariji obrazložitev izpodbijanega akta notranje preveč nekonsistentna in se jo ne da preizkusiti, kar posledično pomeni, da natančna (stroga) in s tem ustrezna (zadovoljiva) ocena tveganja ni bila narejena. Ob tem je treba upoštevati, da ima z vidika EKČP, Slovenija pravno obveznost, da spoštuje procesne dimenzije iz člena 3. EKČP v polni meri in zaradi diskrecijske klavzule ne gre za domnevo o enakovrednem varstvu pravic po pravu EU in EKČP. ESČP v takih primerih, ko gre za uporabo Dublinske uredbe med državami članicami EU, posebej upošteva, da ima država, ki je odgovorna za obravnavo prošnje, obveznosti iz Direktive o sprejemu 2013/33/EU.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - ustna obravnava - ogled - pravica do izjave v postopku
Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem pred izrekom inšpekcijskega ukrepa izreče. V primeru, ko je treba opraviti ogled, je po prvem odstavku 154. člena ZUP ustna obravnava obvezna. Nanjo je treba povabiti stranke in jim dati možnost, da se na obravnavi izrečejo o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
izdaja gradbenega dovoljenja - zahteva za vstop v postopek - zavrženje zahteve - stranski udeleženec
Tožnik je 30. 3. 2021 vložil zahtevo za vstop v postopek, ki tedaj ni bil uveden oziroma ni tekel, saj je prvostopenjski organ s sklepom z dne 16. 3. 2021 zahtevo A. za izdajo gradbenega dovoljenja zavrgel. Glede na to pa je po presoji sodišča toženka pravilno odločila, ko je zahtevo tožnika za vstop v postopek zavrgla, saj v teku ni nobene upravne zadeve, v katero bi tožnik lahko vstopil kot stranski udeleženec.
ZDRS člen 6, 27, 27/3. ZMatR člen 20, 20/3, 25. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
državljanstvo - priglasitev v državljanstvo - obrazložitev odločbe
Med strankama ni sporno, da je v času izdaje prvostopenjske in drugostopenjske odločbe tožnik imel status državljana Republike Slovenije. To pomeni, da mu izpodbijani akt posega v njegovo pridobljeno (civilno) pravico v smislu 23. člena Ustave, v zvezi s katero mora tudi imeti dostop do učinkovitega sodnega varstva.
Iz izpodbijanega akta in drugostopenjskega akta pa ni razvidno, na kateri konkretni pravni podlagi je tožena stranka posegla v pridobljeno civilno pravico tožnika.
Ker iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ odločal o priglasitvi državljanstva z upravno določbo po tretjem odstavku 27. člena ZDRS in predvsem, ker iz upravnih odločb ni razvidno, na kateri podlagi je upravni organ v skladu z določbo 158. člena Ustave posegel v pridobljeno pravico tožnika zaradi predhodno po mnenju tožene stranke napačno ugotovljenega dejstva, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je bilo treba tožbi ugoditi, izpodbijani akt odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek.
ZSZ člen 60, 60/2, 60/4, 60/5. ZGO-1 člen 218, 218/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - poslovni prostor - poslovna dejavnost - ločen poslovni prostor - gradbeni objekt
Občina Kranj je smela določiti, da se za površino poslovnega prostora po Odloku o NUSZ šteje tudi tlorisna površina zemljišča, namenjenega poslovni dejavnosti. To, ali je sporna površina funkcionalno povezana s stavbo ... k.o. ..., glede na peti odstavek 60. člena ZSZ/84 in 4. alinejo drugega odstavka 9. člena Odloka o NUSZ ni bistveno, ampak je bistveno, ali gre za zemljišče, namenjeno poslovni dejavnosti.
Niti ZGO-1 in niti GZ nista določala, da je gradbeno inženirski objekt zgolj tisti objekt, ki je temeljen in ga ni mogoče odstraniti brez škode za njegovo bistvo.
davek na dodano vrednost (DDV) - splošna shema - posebna shema - preprodaja vozil - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
Vendar pa, glede na to, da se tožniku davek nalaga, ker bi moral ob prodaji vozila kupcu na podlagi izdanega računa obračunati DDV po splošni shemi, tj. po stopnji 22 %, bi bil davčni organ moral najprej jasno ugotoviti, da je bil tožnik kot samostojni podjetnik tisti, ki je zadevno vozilo prodal kupcu. Teh ugotovitev pa v izpodbijani odločbi niti v drugostopenjski odločbi ni. Glede tretjega in četrtega avtomobila pa se z izpodbijano odločbo kot subjekt, ki je avtomobila kupil od nemških prodajalcev, prepozna tožnika kot samostojnega podjetnika in prezre tožnika kot fizično osebo. V izpodbijani odločbi podlaga za takšen zaključek ni jasno opredeljena, tj. ni jasno, ali se tožniku očita obstoj subjektivnega elementa ali pa uporaba navideznih poslov oz. zloraba drugih predpisov ali kaj tretjega. V izpodbijani odločbi se navaja zgolj, da tožnik lahko preprodajo vozil opravlja le v okviru registrirane dejavnosti in ne kot fizična oseba, sicer bi šlo za delo na črno. Toženka podaja le pavšalne očitke o delu na črno ter le pavšalno citira zakonske določbe. Ta pomanjkljivost ni bila odpravljena niti z odločbo drugostopenjskega davčnega organa.
patent - plačilo pristojbine - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravno sredstvo
V obravnavani zadevi je treba najprej odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da bo tožnici, če bo predlog zavrnjen, zoper to odločitev zagotovljeno pravno sredstvo in sodno varstvo, kar so njene ustavno zajamčene pravice.
Toženka mora o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločiti pred ali sočasno z odločitvijo o glavni stvari, v nobenem primeru pa ne prej, kot po prejemu izjave o razlogih za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje oziroma poteku 3 mesecev od vročitve poziva, da je strankam zoper zavrnitev predloga zagotovljeno pravno sredstvo.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik kot razlog za zapustitev izvorne države in vložitev prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji navedel družinske težave z bratom. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je Vlada Republike Slovenije 31. 3. 2022 Alžirijo z Odlokom od določitvi seznama varnih izvornih držav določila kot varno izvorno državo ter da je bistveno to, da prosilec izkaže, da ga država ne more zaščititi, v konkretnem primeru pa tožnik tega ni izkazal, saj v zvezi z grožnjami brata niti ni poskušal izkazati zaščite v izvorni državi, okoliščina sorodstvene vezi med tožnikom in njegovim bratom pa ne more predstavljati utemeljenega razloga za to, da tožnik zaščite v izvorni državi ni iskal.
koncesija - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - teritorialno območje za koncesijo
Občina lahko koncesijo podeli le za svoje območje. Če koncesijo podeljuje skupaj več sosednjih občin, pa jo lahko podelijo le za območje teh občin. Fizična ali pravna oseba s koncesijo ima po navedenem status koncesionarja le v tisti občini, v kateri ji je podeljena koncesija. Le koncesionar pa lahko lekarniško dejavnost opravlja tudi v podružnici lekarne.
Med strankama ni sporno, da tožnici na območju toženke koncesija ni bila podeljena. Tožnica se zato ne šteje za koncesionarko na območju toženke. Ker torej tožnica nima statusa izvajalca lekarniške dejavnosti na območju toženke, je toženka ravnala pravilno, ko je tožničino vlogo za izdajo dovoljenja za podružnico lekarne zavrnila.
tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravna sredstva - izkoriščenost pravnih sredstev - dokončni upravni akt
Prvostopni organ je v izpodbijanem sklepu podal napačni pravni pouk, da se lahko neposredno vloži tožba v upravnem sporu. Ne glede na navedeno pa se tožba v upravnem sporu lahko vloži le zoper dokončni upravni akt, kar pa izpodbijani sklep skladno z 229. in 233. členom ZUP ter drugim odstavkom 67. člena ZLS (še) ni, saj tožeča stranka zoper njega še ni vložila pritožbe, o kateri bi odločal župan Občine Tabor.
ZUP člen 87, 87/1, 98. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sklep o popravi pomote - naslov za vročanje - dejanska seznanitev - osebna vročitev - fikcija vročitve - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Po presoji sodišča je dokazan resen dvom v pravilnost in zakonitost vročitve in je treba šteti, da je tožbeni rok začel teči takrat, ko se je tožeča stranka dejansko seznanila z izpodbijano odločbo.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 20, 20/5. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - ravnanje policije - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zavrženje prošnje - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja
Ni sporno, da je bil tožnik 25. 2. 2023 vnesen v Centralno evidenco EURODAC kot prosilec za mednarodno zaščito v Republiki Hrvaški s strani Republike Hrvaške in ni sporno, da je Republika Hrvaška na podlagi petega odstavka 20. člena Uredbe Dublin III sprejela odgovornost za obravnavo tožnikov. Toženka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da je za obravnavanje tožnikove prošnje na podlagi petega odstavka 20. člena Uredbe Dublin III odgovorna Republika Hrvaška. Neutemeljen je namreč tožbeni ugovor, da naj bi toženka nepravilno ugotovila, da Republika Hrvaška nima sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom.
Nedokazana je tožbena trditev, da naj bi iz tožnikove izpovedi in priloženih informacij o stanju na Hrvaškem izhajalo, da posameznikom na Hrvaškem sistematično onemogočajo pravico do dostopa do azilnega postopka, ter da naj bi bile tam osebe izpostavljene mučenju ali nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju. Sodišče v zvezi s tem izpostavlja, da ni sporno, da se tožnik v azilnem domu po lastni volji ni nastanil in kontaktov z uradnimi osebami v azilnem domu sploh ni imel. Tožnik sam pove, da je imel slabe izkušnje v zvezi s postopki, ki so jih vodili glede nezakonitega prehoda meje policisti, po oddaji prstnih odtisov pa s policisti ni imel več kontakta.
Iz tožnikovega ravnanja je po presoji sodišča razvidno, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - poslovni delež - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo
Za ugotovitev vrednosti osnovnega kapitala oziroma vrednosti deleža družbenika v d.o.o. je potrebna analiza bilance stanja in poslovnega izida oziroma premoženjsko finančnega položaja družbe glede na metodološka izhodišča, po katerem se ocenjuje vrednost kapitala. Pri tem je treba ugotoviti morebitno izplačilo dobička, ki si ga lahko izplača tožnik glede na pozitivno poslovanje družbe.
omejitev gibanja tujcu - nastanitev v centru za tujce - begosumnost - identiteta - sorazmernost ukrepa
Tožnik sicer načeloma izjavlja, da bo spoštoval vse odločbe in ukrepe slovenskih organov, vendar pa obenem navaja, da ne želi zapustiti Republike Slovenije in da si želi tu ostati, pa četudi ve in razume, da v Sloveniji biva brez ustreznega dovoljenja in da bi zato moral oditi. O tem, ali bi tožnik, če bi bilo to potrebno, v resnici spoštoval odločitve slovenskih organov, lahko v trenutni situaciji le sklepamo, vsekakor pa je mogoče že sedaj ugotoviti, da je s svojimi dosedanjimi ravnanji vendarle pokazal, da si je način in pravila gibanja prilagajal zgolj lastnim potrebam. Tako je tožnik, po tem, ko je bila zavrnjena njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite, odšel v Italijo, nato pa se znova vrnil v Slovenijo. S tem je pokazal, da se je želel izogniti posledicam zavrnjene prošnje, z bivanjem v Sloveniji pa nadaljeval tako, da je (brez dvoma neprijavljen) bival na različnih lokacijah in se preživljal z delom na črno. Doslej je torej tožnik iskal načine, da bi ostal v Republiki Sloveniji mimo veljavnih pravil, šele s tem, ko se je poškodoval in bil v bolnišnici, od koder so ga nato odpeljali policisti, pa pričel zatrjevati, da bo ravnal tako, kot bo od njega zahtevano. Način njegovega vedenja zato dopušča sodišču sklepanje, da so ta zatrjevanja prilagojena zgolj potrebam postopka in ne izražajo dejanskega tožnikovega namena, da bi spoštoval zakonodajo, ki velja v Republiki Sloveniji. Izrečeni ukrep omejitve gibanja in nastanitve v Centru, ki je bil izrečen tožniku, je zato utemeljen in sorazmeren.