posamični akt iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1 - javna korist - razlastitev - zavrženje tožbe
Sklep o ugotovitvi javne koristi nima značaja posamičnega akta. V 1. členu je nepremičnina opredeljena s parcelno številko in katastrsko občino. Toda to še ne pomeni, da gre za posamičen akt, ki bi posegal v pravico tožeče stranke. Povedano drugače, tožena stranka s sklepom ni odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Tako ne drži, da „dejansko pomeni razlastitev“. Ravno nasprotno, na lastninsko upravičenje tožeče stranke ne vpliva. Posledica sklepa ni odvzem lastninske pravice. Tožena stranka je samo ugotovila obstoj javne koristi za začetek morebitne razlastitve. Ta postopek bo lahko sprožila pred pristojno upravno enoto.
Sodišče ugotavlja, da tožena stranka zahtevam, ki izhajajo iz 214. člena ZUP ni zadostila. V izpodbijanem sklepu ni pojasnila kateri stroški odvetnika v postopku BPP niso bili potrebni, posledično kateri od zahtevanih stroškov niso bili priznani, oziroma v kalikšnem delu so bili ti zavrnjeni, ravno tako pa ni navedla odločilnih razlogov za takšno odločitev. To pomeni, da svoje odločitve v zavrnilnem delu izpodbijane odločbe ni obrazložila.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnikove navedbe niso takšne narave, da bi predstavljale utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite, saj njegove navedbe, da je državo zapustil, ker ni zaslužil dovolj za preživetje sebe in svoje družine, ne gre povezati z nobenim od razlogov, kot izhajajo iz Ženevske konvencije in ZMZ-1. Pravilno je bilo tudi ugotovljeno, da dejstvo, da je zaposlitev imel, izkazuje, da berberska narodnost ni razlog za tožnikovo slabo ekonomsko situacijo. Ravno tako je pravilna presoja tožene stranke, da iz tožnikovih navedb ni najti tehtnih razlogov, ki bi kazali na to, da Maroko zanj ne bi bil varna izvorna država.
ZVPot člen 72. ZIN člen 28, 28/1, 33. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrepa tržnega inšpektorja - opozorilo - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pravno sredstvo zoper opozorilo, izdano v inšpekcijskem postopku, in to ne glede na to, ali je izdano po 53. členu ZP-1 ali po 33. členu ZIN (kot v obravnavani zadevi), ni dopustno. Pri obeh vrstah opozoril upravni organ glede na majhen pomen dejanja zavezancu oziroma kršitelju izda le opozorilo, ki pa v obeh primerih v ničemer ne posega v zavezančev pravni položaj in zanj nima nobenih pravnih posledic.
Sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati.
davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - prikrito izplačilo dobička - izogibanje plačilu davka - napačna uporaba materialnega prava
Tožnik je od dveh svojih družbenikov po Pogodbi o odsvojitvi poslovnih deležev odkupil dva poslovna deleža in za deleža v letu 2017 izplačal kupnino v znesku 770.000,00 EUR. Šlo je torej za eno prodajo vsakega družbenika družbi, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožnik pridobil lastna poslovna deleža, družbenika pa pravico do izplačila kupnine. Čeprav je mogoče pritrditi razlogom v izpodbijani odločbi in toženi stranki, da tudi po sklenitvi spornega pravnega posla v družbi tožnika ni prišlo do bistvenih sprememb v razmerju med tožnikom in družbenikoma, nakup lastnega poslovnega deleža sam po sebi ni vsebinsko prazen, umeten pravni konstrukt, ki bi lahko vodil do uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
GZ-1 člen 30, 30/7, 66, 66/1, 66/1-3, 66/2, 67. ZVKD-1 člen 28, 28/1, 28/3. ZUP člen 133, 133/1, 214.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - pravnomočno gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - varstvo kulturne dediščine - varstveni režim - kulturnovarstveno soglasje - mnenje - kulturnovarstveni pogoji - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka - odprava izpodbijanega akta - vrnitev v ponovni postopek
V tej zadevi je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdal negativno mnenje, iz katerega izhaja, da je isti organ tožniku za navedeni poseg izdal kulturnovarstvene pogoje. Kateri so ti pogoji, v kulturnovarstvenem mnenju ni navedeno. Obrazložitev kulturnovarstvenega mnenja je skopa, saj kulturnovarstvenih pogojev, na katere se izrecno sklicuje, ne navaja, navaja le tiste pogoje, s katerimi obravnavani poseh ni skladen. Sodišče pa v obravnavani zadevi ne more mimo dejstva, da je tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da mu kulturnovarstveni pogoji nikoli niso bili izdani. Do tega ugovora se ni opredelil niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ, oba upravna organa navajata le, da je pristojni organ vezan na izdano negativno mnenje, čemur pa sodišče ne sledi, saj po določbah GZ organ na izdano mnenje ni vezan. Tako niti iz obrazložitve izpodbijanega akta niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, ali so bili tožniku sploh izdani kulturnovarstveni pogoji, na katere se sklicuje za tožnika sporno kulturnovarstveno mnenje, in kakšna je vsebina teh pogojev. Po presoji sodišča so navedeni razlogi za izdajo zavrnilnega dela izpodbijanega akta pomanjkljivi do te mere, da sodišču v tem delu ne omogočajo preizkusa njegove vsebinske zakonitosti, to je ne omogočajo preizkusa ugotovitve, da poseg ni skladen po predpisih, ki urejajo varstveni režim kulturne krajine, v kateri leži obravnavana nepremičnina.
Vprašanje kdaj je storitev opravljena, je odvisno od vrste odobrene BPP oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana organu za BPP, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe 40. člena ZBPP. Iz slednje pa ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka oziroma na pravnomočnost in izvršljivost, kot to zmotno trdi tožnik.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - zamuda
Za presojo, ali je tožnica presegla standard presoje, kot ji ga dovoljuje 24. člen ZBPP, je bistveno, da se tožnica sklicuje na vročilnico, ki je javna listina. Iz te vročilnice, ki je v spisu, izhaja, da je bila odločba o prekršku št. 555009803311-1 tožniku vročena osebno 30. 3. 2023. Ker je vročilnica javna listina, dokazuje to kar je v njej navedeno. Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Verodostojnosti navedene javne listine pa tožnik očitno ni uspel omajati z navedbo, da datum vročitve ne drži, niti z dokaznimi predlogi, ki jih v ničemer ne konkretizira. Dokazne moči vročilnice, iz katere izhaja, kateri akt je bil tožniku vročen (odločba o prekršku št. 555009803311-1) in kdaj mu je bil vročen (30. 3. 2023), tožnik ne more omajati niti z opozorili na nekosistentnosti v sklepu z dne 24. 4. 2023. Toženka ima torej prav, da gre za zadevo, ki očitno nima izgledov za uspeh. Ker je ostala v sferi očitnosti, ni presegla pooblastila iz 24. člena ZBPP.
ZVOP-1 člen 9, 9/1. ZODPol člen 5, 8, 8/1, 11. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 2/2, 2/2-d.
inšpekcijski ukrep državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov - varstvo osebnih podatkov
Ni pravne podlage, da bi se lahko policiji naložilo, da mora Poročila izmene OKC posredovati toženi stranki z izločenimi osebnimi podatki.
Izpodbijani Popravni sklep z dne 3. 3. 2023 po svoji pravni naravi ni popravni sklep, temveč je vsebinska odločitev o zadevi. Ker je bila ta odločitev sprejeta na podlagi 223. člena ZUP, je bila sprejeta s kršitvijo procesnih pravil.
dodelitev neprofitnega stanovanja - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - vročitev z javnim naznanilom - nepravilna vročitev
Pogoj za uporabo 96. člena ZUP je ugotovitev, da je stranka med postopkom spremenila svoj naslov. V konkretni zadevi pa ni sporno, da tožnik naslova prebivališča ni spremenil, saj še vedno živi na naslovu B.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52, 52/3. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2022) člen 5, 5/1. ZUP člen 7, 9, 146.
dovoljenje za stalno prebivanje - pravica do izjave - zadostna sredstva za preživljanje - zagotovljena sredstva za preživljanje - načelo varstva pravic strank
Prvostopenjski organ je sicer res v uvodnem delu dopisa citiral določilo 5. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje, vendar pa v nadaljevanju kot razlog za zavrnitev prošnje navaja prenizke prejemke tožnika ter neporavnane davčne obveznosti in ne, ker je bilo potrdilo banke o stanju na varčevalnem računu pomanjkljivo. S tem pa po presoji sodišča ni bilo pravilno upoštevano načelo zaslišanja stranke, kot izhaja iz 9. člena ZUP. Tožnik je po tem pozivu še enkrat predložil potrdilo banke o stanju na varčevalnem računu na dan 10. 6. 2021, ponovno brez navedbe prometa v zadnjih šestih mesecih, organ pa po tem tožnikovem odzivu ni več seznanjal tožnika s tem, da je po mnenju prvostopenjskega organa zadržek tudi v neustreznem potrdilu banke, ampak je izdal izpodbijano prvostopenjsko odločbo.
Tožnik bi lahko izkazal promet na varčevalnem računu tudi že v postopku na prvi stopnji, če bi bil o tem ustrezno poučen oziroma če bi v pozivu stranke pred izdajo odločbe v skladu z 9. členom ZUP bilo tožniku pojasnjeno, da je tudi bančno potrdilo neustrezno in ne le prenizki prejemki tožnika in neporavnana davčna obveznost.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2/1, 2/1-18, 2/1-18(a).
COVID-19 - fiksni stroški - povračilo stroškov
Tožnik v postopku ni izkazal, da je škoda oziroma pomoč, ki jo uveljavlja, posledica COVID-19 kot naravne nesreče. Tožnik le uveljavlja, da je oškodovan zaradi izbruha nalezljive bolezni in da mu mora biti dana možnost, da se vrne v položaj pred nastankom škode. Pri tem trdi, da je epidemija COVID-19 naravna nesreča kot to določa 8. člen ZVNDN in posledično sodi med izjeme iz podtočke (c) 4. točke 1. člena Uredbe 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe.
prispevki za socialno varnost - obračun prispevkov - predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost - ničnost - ničnostni razlogi
Odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost so bile tožniku izdane po uradni dolžnosti. To pomeni, da za odmero prispevkov za socialno varnost ni potrebna zavezančeva zahteva, zato razlog za ničnost iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ne more biti podan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev napovedi za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper to odločbo, za zastopanje na prvi stopnji v prekrškovnem postopku in za oprostitev plačila stroškov. Ker je organ v izreku nedvomno odločil o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti, bi moral tudi podati razloge za zavrnitev tožnikove prošnje v celoti, torej tudi za zavrnitev tožnikove prošnje v delu, ki se nanaša na oprostitev stroškov.
Organ ni preveril, ali je bila s strani tožnika ali njegovega pooblaščenca pravočasno vložena napoved za vložitev ZSV, zaradi česar je o prošnji za brezplačno pravno pomoč v delu, ki se nanaša na vložitev ZSV in zastopanje na prvi stopnji v prekrškovnem postopku, odločil napačno oziroma vsaj preuranjeno.
Tožeča stranka ni bila uvrščena ali izključena iz v izreku vsebovanega seznama upravičencev do nepovratnih sredstev. Kot nosilka pravice sploh ni razvidna iz izreka. To pomeni le eno, da tožena stranka o zahtevku tožeče stranke (še) ni odločila.
Zapisanega ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer pojasnila, zakaj ne more tožeči stranki dodeliti nepovratnih finančnih sredstev. Kot rečeno, se zgolj z izrekom odloči o pravici ali obveznosti stranke. Ta izraža vsebino in je zato najpomembnejši del odločbe. Samo izrek postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv.
brezplačna pravna pomoč - pravdna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - zakoniti zastopnik - zavrženje tožbe
Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, ni mogoče obravnavati in o njej odločati kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval ''Tožba'', ni vloga, ki bi jo sodišče obravnavalo kot tožbo in tudi sicer ni vloga o kateri bi sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnih koli pravnih učinkov in zato neupoštevna.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - občinski prostorski akti
Pri razlagi določb prostorskih aktov občine s področja urejanja prostora je treba upoštevati tudi pravice tretjih – zlasti lastnikov in uporabnikov zemljišč, na katere se z akti s področja urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor z gradnjo posega. Navedeno velja tudi za objekte javne infrastrukture, ki se gradijo v javnem interesu. Za lastnike in uporabnike zemljišč, ki bi jih načrtovani poseg lahko kakorkoli prizadel, je namreč bistvenega pomena, da so z nameravanimi posegi seznanjeni v najzgodnejši fazi načrtovanja – to je že v fazi prostorskega urejanja, ko so še vse možnosti odprte.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - zobozdravstvena dejavnost - zobozdravstvene storitve - izvajanje zdravstvenih storitev - vodenje evidence - čakalni seznam - informacijski sistem
Namen informacijskega sistema v zdravstvu je celovito in natančno informiranje pacientov zaradi zagotavljanja hitre in kvalitetne zdravstvene storitve, v nasprotju s tem pa bi bilo zahtevati od izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da vodijo fiktivne evidence čakalnih dob oziroma podatke o prostih in okvirnih terminih za zdravstvene storitve, ki jih ne izvajajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - postopek pred mednarodnimi sodišči
V primeru, ko prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek pred mednarodnim sodiščem (na primer pred ESČP), je pri presoji obstoja verjetnega izgleda za uspeh zadeve oziroma razumnosti zadeve treba med drugim ugotoviti, v zvezi s katero zadevo, ki je bila vodena pred nacionalnimi organi, želi tožnik vložiti pravno sredstvo, nato pa je treba v prvi vrsti presoditi, ali so sploh izpolnjeni pogoji oziroma predpostavke dopustnosti pritožbe, to je, ali je tožnik izčrpal pred nacionalnimi organi vsa pravna sredstva, ki jih je imel na voljo, presoditi pa je treba tudi pravočasnost pritožbe.