ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-2, 73/2-3, 85. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 146, 146/3, 189, 196, 214, 214/1. URS člen 22. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 9, 9/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
tujec - dovolitev zadrževanja - ustavitev postopka - zdravstveno stanje - psihično stanje - zdravniško potrdilo - Direktiva 2008/115/ES - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do izjave - popolna ugotovitev dejanskega stanja - obrazloženost sklepa - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - vrnitev v ponovni postopek - odprava izpodbijanega akta
Stališča, ki jih zagovarja toženka, so v nasprotju s temeljnimi določbami ZUP in Ustave, ki ne le dajejo pravico stranki, da se pred odločitvijo izjavi o vseh dejstvih in dokazih, na katere se opira upravna odločitev, pač pa na drugi strani organu nalagajo dolžnost, da se konkretno opredeli do navedb in ugovorov stranke in dokazov, ki jih je predlagala (te mora izvesti in obrazloženo presoditi, sicer pa navesti dopustne razloge za neizvedbo posameznih dokazov). V obravnavanem postopku bi torej morala toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa konkretno presoditi navedbe, ki jih je podal tožnik v pisni izjavi, in se opredeliti do vseh tam predlaganih dokazov. Glede na predložena zdravniška potrdila psihiatra ter opisano pravno ureditev in stališča sodne prakse, je treba v predpisanem postopku odpraviti vsakršen resen pomislek v zvezi z učinkom odstranitve na tožnikovo zdravstveno stanje. Pri tem se mora toženka konkretno opredeliti do tožnikovih navedb in dokazov z vidika učinka odstranitve na njegovo zdravstveno stanje. Pomembna je tudi presoja, ali je morebiti treba sprejeti kakšne preventivne ukrepe, da bo odstranitev izvedena na način, ki bo omogočil ustrezno in zadostno varstvo tožnikovega zdravstvenega stanja. Na vse to bo toženka lahko prepričljivo odgovorila, če bo pridobila ustrezno mnenje zdravnika specialista psihiatrije. Pri čemer sodišče ponavlja, da mora biti tudi v primeru, ko upravna odločitev temelji na ugotavljanju in presoji okoliščin, za katero je potrebno strokovno znanje, ta presoja vsebinsko obrazložena. Le tako je namreč mogoče na njej temelječo odločitev preizkusiti, sicer gre za absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki je po samem zakonu predvideno le za postopke, končane z odločbo, ki je postala dokončna. Sklep, s katerim je davčni organ zavrgel tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti poziva, pa je procesne narave. Gre torej za procesni sklep, ki že po naravi stvari ne pomeni dokončnega upravnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.
davčna izvršba - plačilni nalog - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se s pritožbo zoper sklep o izvršbi lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Te ugovore določa prvi odstavek 155. člena ZDavP-2. Tožnik v tožbi navaja predvsem ugovore, ki so ugovori zoper plačilni nalog in s tem ugovori zoper izvršilni naslov.
revidiranje - pooblaščeni revizor - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - odvzem dovoljenja - pomanjkljiva dokumentacija - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijane odločitve po vsebini ni mogoče preizkusiti, saj niso razvidni razlogi za zavrnitev tožnikove vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, katera dokumentacija, ki jo je določila toženka in na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je revizijska družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve revidiranja, s strani tožnika ni bila dostavljena, na kar utemeljeno opozarja tožnik.
Ker je pooblaščenec vložil tožbo, ne da bi izkazal, da ima za vložitev tožbe (sploh) pooblastilo stranke, je sodišče tožbo na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je nična le tista odločba, ki je bila objektivno neizvršljiva že v trenutku njene izdaje, ne pa tudi odločba, ki je taka postala s potekom časa, ker je zavezanec za izpolnitev ni pravočasno izpolnil. Glede na navedeno za presojo ni relevantno, da tožnica danes izpodbijane odločbe ne more več izpolniti, saj ne more več izposlovati finančnega jamstva v obliki bančne garancije ali zavarovalne police, ker je čas, za katerega naj bi bil izdan kateri od navedenih inštrumentov zavarovanja, že potekel. Za nazaj navedenih inštrumentov že na podlagi določb OZ, ki ureja zavarovalno pogodbo, oziroma ZOR, ki ureja bančno garancijo, namreč ni mogoče izdati.
V Uredbi o odpadnih nagrobnih svečah predpisano finančno jamstvo ima podlago v prvem odstavku 115. člena ZVO-1, ki določa, da Vlada lahko predpiše, da mora povzročitelj obremenitve zagotoviti finančno jamstvo zaradi izvajanja predpisanih obveznosti ali poplačila stroškov obremenjevanja okolja pri opravljanju svoje dejavnosti, po njenem prenehanju, prenehanju obratovanja naprave ali obrata ali prenehanju povzročitelja obremenitve.
Po presoji sodišča izpodbijana ureditev razširjene odgovornosti proizvajalca izdelkov ne omejuje svobodne gospodarske pobude, temveč je z njo zgolj določen način njenega uresničevanja. Izpodbijana ureditev ima namreč svojo ustavnopravno podlago v pravici do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave. Zakonodajalcu je v drugem in tretjem odstavku tega člena Ustave9 dano pooblastilo za zakonsko urejanje pogojev in načinov za opravljanje gospodarskih dejavnosti, ki obremenjujejo okolje in v njem povzročajo škodo. Na tej podlagi je v 9. členu ZVO-1 uzakonjeno splošno načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve okolja za obremenitev oziroma škodo, ki jo njegova dejavnost povzroča v okolju.10 Ureditev razširjene odgovornosti proizvajalca za ravnanje z odpadki pa je ena od realizacij tega načela.
inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti - varstvo potrošnikov - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - potrošniški kredit - pogodbena kazen - obrestna mera - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo argumenti, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v obravnavani zadevi za povzročeno znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Bistveno vprašanje zavedanja kreditojemalcev glede vsebine kreditne pogodbe in vprašanja zagotovitve zavarovanja po kreditnih pogodbah, na kateri posledično sloni ugotovitev, da gre v konkretnem primeru za nepoštena pogodbena pogoja pri sklepanju pogodb za gotovinski kredit pri tožnici, ki v škodo potrošnika povzročata znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank in nasprotujeta načelu vestnosti in poštenja, po presoji sodišča ni v zadostni meri raziskano in pojasnjeno.
davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - davčna zloraba - izogibanje plačilu davka - davčna optimizacija
Izplačilo kupnine za nakup lastnega poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo samo po sebi ne pomeni nedovoljenega davčnega izogibanja obdavčitvi izplačila dobička družbenikom. Zakon v trenutku nastopa davčne obveznosti ni določal obdavčitve po pravilih obdavčevanja dividend, kar pa bi zakonodajalec, če je želel drugačno obdavčevanje izplačila kupnin za odkup lastnih poslovnih deležev v d.o.o., skladno z zahtevami Ustave, moral izrecno določiti.
davek od dobička iz kapitala - zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka - pretrganje zastaranja - vročanje
Po prvem odstavku 125. člena ZDavP-2 pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti. To pomeni, da morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja; davek mora biti napovedan in odmerjen. Relevanten je datum odmere davka, saj navedeni datum predstavlja datum začetka teka zastaralnega roka.Trditveno in dokazno breme glede pretrganja zastaranja z uradnim dejanjem davčnega organa je na toženki, ta pa po mnenju sodišča ni uspela s potrebno stopnjo verjetnosti izkazati, da je bil tožnik v aprilu 2017 obveščen o izdaji in poskusu vročitve izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
V konkretni zadevi gre za dodelietv brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo, ki že na prvi pogled ni akt, zoper katerega bi bila dopustna ustavna pritožba, saj z njo ni bilo vsebinsko odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, temveč je bila s sodbo le zavrnjena tožnikova tožba zoper odločbo o (ne)dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča je toženka pravilno zakljčila, da je zadeva, za katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, očitno nerazumna in zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.
povezane družbe - poslovodenje - dohodek iz delovnega razmerja - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka - dohodnina - odmera dohodnine - obnova odmere dohodnine - nova dejstva - inšpekcijski postopek
Odmera obveznosti plačniku davka ne pomeni odločitve, na katero bi bil drug davčni organ v nadaljnjem postopku zoper davčnega zavezanca vezan. Tako izrek odločbe iz davčnega inšpekcijskega postopka v tej zadevi nima neposrednega vpliva na končno odmero davčne obveznosti tožniku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Položaj navadne upnice, ki ni stranka zapuščinskega postopka, bi namreč ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP lahko privedel do drugačne odločitve glede izpolnjevanja objektivnih pogojev za dodelitev BPP.
ZOro-1 člen 14, 14/2, 14/2-4, 17, 17/1, 17/1-3. Pravilnik za izvajanje Zakona o orožju (2005) člen 4, 4/3.
orožni list - pogoji za izdajo orožnega lista - upravičen razlog za izdajo orožne listine - strelno orožje - športno društvo - nacionalna panožna športna zveza
Iz tretjega odstavka 4. člena Pravilnika za izvajanje zakona o orožju, veljavnega v času odločanja, izhaja, da mora posameznik za pridobitev orožnega lista predložiti potrdilo športne panožne zveze, da tekmuje s takšno vrsto orožja v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez doma ali v tujini in glede na to, da je ta določba povsem jasna, jo je treba tako tudi razlagati. Določb predpisov ni dopustno razlagati tako, da se jim z razlago dodaja pomen in vsebina, ki iz določbe same po sebi ne izhaja, saj bi to pomenilo, da se organ postavlja v vlogo predpisodajalca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja
Tožena stranka je po presoji sodišča pri odločanju pravilno izhajala iz določbe 383.a člena ZFPPIPP, po kateri brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, pač pa le za pravno svetovanje in zastopanje v postopku odpusta obveznosti, pa še to le takrat, ko je vložen ugovor zoper odpust obveznosti. Tožena stranka je utemeljeno pojasnila, da lahko tožnik predlog za začetek postopka osebnega stečaja vloži tudi na zapisnik pri sodišču, za kar pa ne potrebuje nobenega posebnega znanja ali veščine, saj zapisnik sestavi sodišče, ki obenem tožnika pouči o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti. Povedano drugače, pri sodišču (in ob njegovi pomoči) lahko tožnik uredi vse, za kar prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločitev tožene stranke je zato pravilna in temelji na določbi 383.a člena ZFPPIPP, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZBPP uporablja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - zaščita živali - odvzem živali - ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Tožnik je kršil določbe 7. člen ZZZiv s tem, ko živalim ni zagotovil ustreznih bivalnih prostorov, higienskih razmer, doječim kobilam dostopa do vode, mladim konjem pa dnevnega izpusta, kot je bilo določeno v ureditveni odločbi z dne 29. 1. 2019. Zato je bil odvzem konj odrejen pravilno in v skladu z zakonskimi kriteriji, saj z drugimi ukrepi v dve leti trajajočem postopku ni bilo mogoče na drug (milejši) način zaščititi živali.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 281, 281/1. ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1, 36/1-4.
varovalni pas ceste - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas ceste - ničnost odločbe - ponovno odločanje o zadevi - upravni postopek ni končan - zavrženje tožbe
V prvem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim končan postopek odločanja. Postopek odločanja ni končan, če mora upravni organ v zvezi z aktom o odpravi oziroma razveljavitvi svojega predhodnega akta ponovno odločati o zahtevku stranke. V obravnavanem primeru je bilo z odločbo, s katero se je soglasje izreklo za nično, določeno, da se odpravijo vse pravne posledice tega akta, zadeva pa vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. To pomeni, da postopek v tej zadevi ni končan, saj bo moral pristojni prvostopenjski upravni organ o zahtevku oziroma o vlogi tožnika za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste ponovno odločati in zato ni pravne podlage za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo.
Izpodbijani akt zadeva tožnikovo zakonsko pravico do opravljanja mature. Sporna je odločitev šolske maturitetne komisije, ki je tožniku razveljavila pisni del izpita iz psihologije, ki ga je opravljal na spomladanskem roku splošne mature 2023, zaradi uporabe nedovoljenega pripomočka.
Tožniku ni bila zagotovljena pravica do izjave ter ni bila upoštevana zahteva po izreku sorazmernega ukrepa oziroma navedeno ne izhaja iz obrazložitve, saj izpodbijani akt nima dovolj konkretiziranih razlogov za sprejeto odločitev.
davek od dohodka iz kapitala - odstop terjatev - izogibanje plačilu davka - zloraba predpisov - prikrito izplačilo dobička - pomanjkljiva obrazložitev - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Odmera temelji na dokazni oceni, da je Pogodba o odstopu terjatev navidezen pravni posel. Morebitno davčno zlorabo, kot jo določa četrti odstavek 74. člena ZDavP-2,2 ter pogoje za obstoj davčne zlorabe, kot izhajajo že iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča na področju davčnih zlorab, pa bo prvostopenjski organ šele ugotavljal v ponovljenem postopku, v katerem bo moral tudi ugotoviti, kdo je imel koristi od domnevne zlorabe in kakšna je ekonomska vsebina dogodkov, ki so posledično lahko predmet obdavčitve.
sorazmernost posega - pravica do doma - odlog izvršbe - dovolitev izvršbe - obseg sodne presoje
Sodno varstvo zaradi morebitne nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v pravico do doma ves čas od izdaje izpodbijanega sklepa zagotovljeno v postopku odloga izvršbe. Ureditev, po kateri je obseg sodne presoje v postopku dovolitve izvršbe omejen na materijo iz 290. člena ZUP in na način izvršbe (členi 296 do 300 ZUP), tako ni v nasprotju z Ustavo in EKČP.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 5, 5/1, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - zavrženje prošnje
Tožnik ni izkazal obstoja sistemskih pomanjkljivosti, ki bi preprečevale njegovo vrnitev v Republiko Hrvaško.