ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 74, 74/3.
davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - poslovni dogodek - prodaja nepremičnine - povezane osebe - navidezni posel - prikrito izplačilo dobička
Stranke kupoprodajne pogodbe so med sabo soglašale, da navzven prikazani posel ne bo nastal. Iz obrazložitve izhajajo naslednje ugotovitve: da nepovezane osebe takšnega pravnega posla ne bi sklenile, ker je nepremičnina obremenjena s hipotekami, nepremičnina po sklenitvi pogodbe ni vknjižena v zemljiški knjigi, tožnica kot kupka od posla nima nobene koristi, način plačila kupnine, kar pomeni zmanjšanje premoženja tožnice, pri čemer tožnica ni postala lastnica nepremičnine. Ne le, da gre za pravne posle med osebami, ki jih lastniško neposredno ali posredno obvladujeta A. A. in B. B. in sta pogodbo o prodaji nepremičnine podpisala ne le kot prodajalca, temveč tudi kot zastopnika kupca, tudi dejstvo, da nepremičnino na podlagi prodajne pogodbe z dne 10. 10. 2016 tožnica ni vpisala v zemljiško knjigo, kar pomeni, da je še vedno v lasti prodajalcev (A. A. in B. B.), in ki tudi po presoji sodišča kaže na to, da pri prodaji obravnavane nepremičnine ni zaznati ekonomske substance in poslovnega namena izvedene prodaje, kljub drugačnim trditvam tožnice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Če bi organ tožnici dodelil brezplačno pravno pomoč v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, bi kršil določbe ZBPP. Za nedopusten poseg v ustavne pravice bi lahko šlo le, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve brezplačne pravne pomoči, vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji. Ko pa ima država sistem brezplačne pravne pomoči vzpostavljen, za tak primer ne gre, če prosilec zakonskih pogojev za dodelitev ne izpolnjuje.
zavrženje tožbe - procesne predpostavke - ne bis in idem - pravnomočnost
Ker je bila o isti zadevi že izdana pravnomočna sodba, je sodišče na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo, ki se nanaša na isto izpodbijano točko izreka uvodoma navedene odločbe in sklepa, moralo zavreči.
upravni spor - zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti
Nekonkretizirano nestrinjanje tožene stranke z navedbami tožeče stranke, ki v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe posplošeno navaja, da prereka vse navedbe v predlogu, ne da bi za svoje nestrinjanje navedla konkretne razloge, ustvari nastop domneve priznanja dejstev po drugem odstavku 214. člena ZPP.
Zatrjevanje in dokazovanje nesorazmerne prizadetosti javne koristi, ki v posameznem primeru terja izvršitev izpodbijanega akta še pred njegovo pravnomočnostjo, je na strani tožene stranke.
ZRTVS-1 člen 3, 3/3, 31, 31/1, 31/4. ZDavP-2 člen 390. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj dejstvo, da se na tožnikovi lokaciji lahko dostopa do programov, namreč še ne da odgovora na vprašanje, ali ta dostop tudi ustreza zahtevam o kvaliteti oziroma minimalnim tehničnim standardom. S tem, ko tožena stranka tožniku teh podatkov ni predstavila, se o njenih zaključkih, da je sprejem signala na njegovi lokaciji zadosten, ni mogel vsebinsko izjaviti, kar pa je kršitev njegove pravice do izjave v upravnem postopku in je bistvena kršitev določb postopka
dohodnina - odmera dohodnine - obnova odmere dohodnine - nova dejstva - inšpekcijski postopek - povezane družbe - poslovodenje - dohodek iz delovnega razmerja - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Odmera obveznosti plačniku davka ne pomeni odločitve, na katero bi bil drug davčni organ v nadaljnjem postopku zoper davčnega zavezanca vezan. Tako izrek odločbe iz davčnega inšpekcijskega postopka v tej zadevi nima neposrednega vpliva na končno odmero davčne obveznosti tožniku.
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (2021) člen 245. EZ-1 člen 413.
neupravičen odjem električne energije - neupravičena obogatitev - napačna uporaba materialnega prava
V zadevi je nesporno, da je nedovoljen poseg na merilnem mestu tožnikov izvedel Č. Č., ki je bil tudi tisti, ki je dejansko neupravičeno odjemal električno energijo v ugotovljeni vrednosti. Že na podlagi navedenega je treba šteti, da tožnika za električno energijo v navedeni vrednosti nista mogla biti obogatena. Že to pa izključuje možnost uveljavljanja zahtevka zoper njiju na podlagah, kot jih vzpostavlja 245. člen SONDSEE in ki po pravni naravi predstavljajo zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
Toženka je napačno izenačila dejanskega uporabnika merilnega mesta z uporabnikom sistema, kot ga definirajo predpisi, ki urejajo distribucijski sistem električne energije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - predlog za dopustitev revizije
Ker tožnik ni laično navedel ali obrazložil pravnega vprašanja, v zvezi s katerim bi lahko vrhovno sodišče dopustilo revizijo zoper sodbo, temveč je kot ključno izpostavljal vprašanja, ki se nanašajo na socialni spor, ni podal nikakršne obrazložene utemeljitve razlogov za dopustitev revizije zoper izpodbijano odločbo. Posledično je zato organ lahko zaključil, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
Od prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je praviloma prava neuka stranka, sicer ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom, ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi
Tožnik novih dokazov, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, kot to zahteva prvi odstavek 64. člena ZMZ-1 ob vložitvi zahtevka ni podal (ves čas postopka se je skliceval le na svoje izjave podane v postopku z njegovo prošnjo in prvo zahtevo za uvedbo ponovnega postopka), zato je bilo zavrženje njegovega drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZMZ-1 pravilno in zakonito.
ZUP člen 274, 274/1, 274/1-3. ZUreP-2 člen 245, 245/1, 245/2, 247, 247/1.
grajeno javno dobro - status grajenega javnega dobra - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - sklep občinskega sveta
Odločitev o prenehanju statusa javnega dobra se sprejme na podlagi ustreznega sklepa občinskega sveta. Sklepa občinskega sveta, sprejetega pred izdajo odločbe o ugotovitvi statusa grajenega javnega dobra, pa ni mogoče šteti kot dopustno pravno podlago za izdajo odločbe o prenehanju statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena, saj je le-ta z izdajo prvotne odločbe izgubil svojo moč in prenehal pravno učinkovati.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne zaščite - trditveno in dokazno breme - nekonsistentne in protislovne navedbe - splošna verodostojnost - resna škoda - istovetnost - načelo nevračanja - družinske in zasebne težave
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Tožnikovo spreminjanje izjav o bistvenih okoliščinah jasno kaže na njegovo nekonsistentnost in neverodostojnost. Eden izmed elementov v celoviti presoji njegove verodostojnosti in s tem dokazne ocene o tem, ali je prosilec dokazal utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi, pa je tudi vprašanje istovetnosti.
inšpekcijski postopek - upravni spor - dopustnost - pravni interes
Tožeča stranka je po izdaji izpodbijanega upravnega akta odstranila KČN in s tem preprečila odvajanje komunalne odpadne vode v ponikanje. To pomeni, da do prisilne izvršitve naložene ji obveznosti ne more (več) priti, tožeča stranka jo je izpolnila že prostovoljno.
ZVO-1 člen 70, 70/1, 70/1-7, 74, 74/1, 77. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
upravni spor - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega - preprečevanje večje nesreče - procesne predpostavke - prezgodaj vložena tožba - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo zoper tisti del odločitve, ki je posledica preverjanja in spremembe OVD po uradni dolžnosti vložil preden je bilo odločeno o pritožbi. Ker v tem delu izpodbijana odločba v času vložitve tožbe še ni bila dokončna, je bila tožba vložena prezgodaj in jo je moralo zato sodišče zavreči. Pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za IED napravo po 7. točki prvega odstavka 70. člena ZVO-1 ne morejo biti izpolnjeni, če upravljavec ne izpolni zahtev za izdajo dovoljenja za obrat, kar izhaja tudi iz prvega odstavka 74. člena ZVO-1, ki izrecno določa, da morajo biti v okoljevarstvenem dovoljenju za IED napravo določeni vsi ukrepi in pogoji za izpolnitev splošnih zahtev iz prvega odstavka 70. člena ZVO-1 in drugih, za obratovanje naprave predpisanih okoljevarstvenih zahtev. Med te nedvomno sodijo tudi ukrepi za preprečevanje večjih nesreč ter zmanjšanje njihovih posledic, če gre za nevarne snovi. Če mora upravljavec za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje IED naprave zagotoviti ukrepe za preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic, jih mora toliko bolj za preprečevanje večjih nesreč ter zmanjšanje njenih posledic, kadar gre za nevarne snovi, pri katerih gre za večje tveganje za okolje. Enako velja, kadar gre za postopek odločanja o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi 77. člena ZVO-1, ko je treba okoljevarstveno dovoljenje prilagoditi spremembam, ki izvirajo iz sfere imetnika tega dovoljenja.
sklenitev zakonske zveze - upravna zadeva - upravni akt
Po oceni sodišča je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je zavrgel vlogo tožeče stranke za izdajo odločbe o podelitvi enkratnega pooblastila za sklenitev zakonske zveze, ker to ni upravna stvar.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - posebna družbena skupina - nedržavni subjekt - subjekti zaščite - nedržavni subjekt preganjanja
Grozil mu je zaradi ljubosumja in sodišče tej izpovedbi verjame. Vendar pa, četudi mu je grozil iz tega razloga, to še ne vsebuje elementov krvnega maščevanja in s tem elementov preganjanja v smislu ZMZ-1.
V primeru, ko so povzročitelji resne škode nedržavni subjekti, so podani elementi mednarodne zaščite le v primeru, ko država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite (24. člen ZMZ-1). V obravnavani zadevi pa je tožena stranka dovolj prepričljivo obrazložila, zakaj meni, da so ti subjekti tožniku zmožni nuditi zaščito.
ZGO-1 člen 218, 218b. ZUreP člen 179, 179/1, 180. ZSZ člen 60, 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Med gradbeno-inženirske objekte (po Enotni klasifikaciji vrst objektov (CC SI) s pojasnili, izdani na podlagi vladne uredbe) se uvrščajo objekti prometne infrastrukture, med drugim: cestni priključki in križišča, prometne površine zunaj vozišča, npr. počivališča, parkirišča, itd., kar pomeni, da gre za gradbeno-inženirske objekte, ki jih ZGO-1 uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Enako velja glede površin, ki služijo objektu (konkretizacija pojma gradbene parcele), kot npr. dvorišča.
Dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke s poslovnim prostorom niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov. Hkrati te površine ustrezajo definiciji zazidanega stavbnega zemljišča, saj gre za površine, ki tvorijo funkcionalno celoto.
MOC je utemeljila opredelitev zemljišč v območje I.A, tako, da se je sodišče lahko prepričalo, da to ne temelji na prosti presoji, temveč na upoštevanih okoliščinah, ki so skladne z namenom NUSZ ter zato razlikovanje med območji (I., I.A, I.B in II.) in iz nje izvedena obremenitev nista arbitrarna, kot to skuša prikazati tožnik. Iz povedanega pa zato tudi ni mogoče slediti tožniku o prevladi načela ekonomičnosti nad načelom pravne države in enakosti pred zakonom.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršilni postopek - način izvršbe - obrazložitev
Glede na dejstvo, da je izvršba uvrščena v posebno poglavje GZ, kot je v posebno poglavje uvrščen inšpekcijski nadzor, je zakonodajalec postopek izvršbe štel za poseben postopek, kot je tudi uporabil terminologijo v drugem in tretjem odstavku 106. člena GZ. Tudi ob uporabi analogije z določbami ZUP, po katerih je postopek izvršbe poseben postopek, urejen v samostojnem poglavju ZUP, postopka izvršbe ni šteti za nadaljevanje in del postopka inšpekcijskega nadzora.
Upravni organ ni povsem prost pri izbiri načina izvršbe. Omejen je namreč z določbo prvega odstavka 285. člena ZUP, ki v skladu s temeljnim načelom varstva pravic strank (tretji odstavek 7. člena ZUP) nalaga tako izbiro načina in sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, a se z njim doseže namen izvršbe. Ob upoštevanju teh dveh kriterijev mora upravni organ navesti razloge, s katerimi obrazloži izbiro načina izvršbe.
dovolitev izvršbe - sklep o dovolitvi izvršbe - legalizacija - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe
Kar se tiče trditev o neprimernosti inšpekcijskega ukrepa, ne gre prezreti, da te merijo na vsebino inšpekcijske odločbe. Ta je bila predmet upravnega spora, ki se je vodil pod opravilno številko I U 11/2021. To brez dvoma pomeni, da v oziru na izpodbijani sklep niso umestne. Sodno varstvo zoper sklep o dovolitvi izvršbe je namreč omejen na ugovore, ki merijo nanj (na primer: neskladnost izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen).
dohodnina - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi
Dohodek, ki ga na podlagi izdanih računov prejme gospodarska družba, ni mogoče šteti posamezniku, ki je pri njej zaposlen, tudi če je za to podjetje opravljal storitve.
razlastitev - gradnja daljnovoda - ocenjena odškodnina za nepremičnino - ustanovitev služnosti - obseg služnosti
Ne drži tožbena navedba, da je zaradi obstoječe ureditve v EZ-1 lahko v konkretnem primeru prišlo do omejitve lastninske pravice tožnice v zasebno korist, saj je javna korist, pogoji za obstoj katere so določeni v 472. členu EZ-1, izkazana z Uredbo o DPN, ki na tožničinem zemljišču predvideva izgradnjo daljnovoda za prenos in distribucijo elektrike. Zakonodajalec je v EZ-1 in ZUreP-2 ob upoštevanju 69. člena Ustave jasno predpisal pogoje za obstoj javne koristi, ki jo mora izkazati razlastitveni upravičenec ob vložitvi predloga za začetek postopka omejitve ali odvzema lastninske pravice, kar pomeni, da se navedeni postopek ne more začeti in voditi na podlagi zasebnega interesa.
Tretji odstavek 473. člena ZUreP-2, ki določa, da lahko predlog za omejitev lastninske pravice (ne pa tudi za njen odvzem, prim. prvi in drugi odstavek istega člena) v primeru neuspešne sklenitve pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist vloži investitor gradnje objektov za prenos in distribucijo elektrike, ni v neskladju z 69. členom Ustave.
Organ v postopku odločanja o zahtevi za razlastitev ne odloča tudi o višini odškodnine oziroma nadomestila, ki pripada razlastitvenemu zavezancu, temveč je - v primeru, da se razlastitveni upravičenec in razlastitveni zavezanec o tem ne sporazumeta - za to pristojno sodišče, ki odloča v nepravdnem postopku. Edina pravno relevantna okoliščina, ki je hkrati tudi procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o zahtevi za omejitev lastninske pravice, je navedba višine odškodnine, ki jo razlastitveni upravičenec ponuja zavezancu v primeru sklenitve pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist.