izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – retroaktivna uporaba zakona
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR zaradi predložitve neverodostojne diplome, do česar je prišlo v letu 1994, ni zakonita, saj je ZDR začel veljati šele kasneje, to je 1. 1. 2003
ZDR člen 7, 7/2, 110, 110/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 21, 21/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – kolektivna pogodba
Ker ZDR začetek teka subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi veže na seznanitev delodajalca z razlogi za odpoved in ne na zagovor delavca (kot Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije), ta rok pa je v konkretni zadevi do podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi potekel, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj ni mogoče uporabiti določbe kolektivne pogodbe, ki daje delavcu manj pravic kot ZDR.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2. OZ člen 61, 61/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – letni dopust – zmota
Tožnik je bil v opravičljivi bistveni zmoti glede števila dni letnega dopusta, katere lahko izrabi. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki temelji na očitku, da je z dela izostal neupravičeno, ni zakonita.
URS člen 23, 26, 23, 26. ZVPSBNO člen 15, 16, 19, 20.
zavrženje tožbe - procesni pogoji
Vse zahtevke strank, ki so vloženi po 1.1.2007, zaradi zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez napotrebnega odlašanja, je potrebno presojati po določbah ZVPSBNO.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020611
KZ člen 183, 183/1, 183, 183/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-2, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-2.
spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - izključitev kazenske odgovornosti - pravna zmota - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Obdolženčev zagovornik v pritožbi ne pove, iz katere točke in odstavka 371. člena ZKP bi naj prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbe kazenskega postopka. Ko pa navaja, da se prvostopenjsko sodišče sploh ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je obdolženec vedel, da oškodovanka v času storitve kaznivega dejanja še ni bila stara 15 let, kot tudi ne z vprašanjem, ali obstaja in v čem se kaže očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke, pa tudi ne uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Za to kršitev namreč ne gre v primeru, ko sodba nima razlogov o kakšnem odločilnem dejstvu, ker ga sodišče sploh ni ugotavljalo. V takem primeru gre za nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana.
Toženki sta ravnali skladno z izrecnim navodilom uprave tožeče stranke in nista ničesar prikrivali. Iz tega razloga za škodo, ki je nastala zaradi prikritega knjiženja, nista odškodninsko odgovorni.
S pritožbenimi navedbami ni moč soglašati, saj pritožnik povsem spregleda določbe 299. člena KZ. Izvršitvena dejanja so v prvem odstavku tega člena našteta alternativno, kar pomeni, da za obstoj kaznivega dejanja zadostuje, da storilec uresniči le eno od predvidenih oblik, če pa uresniči več oblik tega kaznivega dejanja, pa gre za navidezni stek in je podano le eno kaznivo dejanje. Ker je obdolženec grdo ravnal (ena izmed alternativno naštetih izvršitvenih oblik)z M.K., D.Š., I.D. in N.K., kar se pri kaznivem dejanju nasilništva izraža kot povzročanje bolečin ali drugih nelagodnosti (prestrašenost), je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 299. člena KZ. Pri svojem ravnanju pa je obdolženec oškodovanca M.K. še lahko telesno poškodoval in s tem storil hujšo obliko kaznivega dejanja nasilništva po drugem odstavku 299. člena KZ, saj je ravnal z eno od oblik storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku tega člena (grdo ravnal z oškodovanci), pri tem pa je pri njegovem ravnanju prišlo še do lahke telesne poškodbe. Kaznivo dejanje nasilništva je sestavljeno kaznivo dejanje, zato so v tem kaznivem dejanju konzumirana kazniva dejanja po 169., 146. in 142. členu KZ, v drugem odstavku pa še kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo prav, ko je obdolženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ.
ZGD člen 9, 9. OZ člen 86, 86. ZDR člen 12, 15, 15/4, 72, 12, 15, 15/4, 72.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - oseba, pooblaščena za sklenitev - prokurist - poslovodni delavec
Individualna pogodba o zaposlitvi, ki jo je namesto direktorja tožene stranke podpisal predsednik nadzornega sveta, ni nična, saj ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom (upoštevaje tudi, da je bil s pogodbo o zaposlitvi direktor seznanjen, da ji ni nasprotoval ter da je tožena stranka tožniku na njeni podlagi izplačevala plačo in zagotavljala preostale pravice iz delovnega razmerja).
Ker prokurist ne sodi med poslovodne osebe (ampak je pooblaščenec družbe), za tožnika ne velja določba 72. člena ZDR, ampak ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ki se nanaša na vse preostale delavce. Iz tega razloga bi se - četudi bi šteli, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena v pisni obliki - domneval obstoj delovnega razmerja.
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZGD-1 člen 394, 394.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja - primerno sredstvo zavarovanja - ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine
Že iz trditev tožeče stranke, ko se sklicuje na ničnost sprejetih sklepov skupščine tožene stranke, izhaja, da ti sklepi nimajo nobenega učinka. Že zato predlagana začasna odredba z zadržanjem učinkovanja teh sklepov ne more predstavljati ustreznega sredstva, s katerim bi bilo mogoče doseči namen zavarovanja terjatve, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbo.
Takšno pravovarstveno upravičenje je vsebovano v samem zahtevku na ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitvi sklepa skupščine. V zavarovanje takšnega zahtevka bi tožeča stranka lahko uveljavljala začasno odredbo za začasno ureditev v obliki ureditvene začasne odredbe, s katero pa bi morala konkretizirano opredeliti dolžna ravnanja v okviru korporacijsko pravnih razmerij znotraj družbe do odločitve o samem tožbenem zahtevku.
Predlagana začasna odredba s splošnim zadržanjem učinkovanja sklepov skupščine takšnega merila ne izpolnjuje, zato z njo ni mogoče doseči namena zavarovanja tožbenega zahtevka, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbo.
ZPIZ-1 člen 177, 250, 250/1, 390, 390/1, 391, 391/2, 397, 456. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 60, 60/1. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 75, 75/1. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 42, 51, 52, 52/3. ZPIZ/92 člen 139, 139/2, 201, 201/1, 292, 292/1, 297. UZITUL člen 4, 13.
pravice na podlagi invalidnosti – izbirna pravica
Tožnik, ki je za pokojninsko dobo, dopolnjeno v Sloveniji, že pridobil pravico do invalidske pokojnine v Republiki Srbiji, ne more za isto pokojninsko dobo pridobiti še pravice do pokojnine v Sloveniji.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020654
KZ člen 311, 311/3, 311, 311/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 385, 371, 371/1, 371/1-11, 385.
bistvene kršitve določb postopka - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - sostorilstvo - elementi sostorilstva - naklep - zakonski znaki kaznivega dejanja - obteževalne okoliščine - koristoljubni namen - skupina - obvezen izrek denarne kazni - prepoved reformatio in peius
Obtožba je obema obdolžencema očitala dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 311. člena KZ, in sicer nezakonito spravljanje čez mejo in nezakonito spravljanje čez ozemlje države. Pri tem pa je sostorilstvo obdolžencev pri izvršitveni obliki "nezakonito spravljanje čez mejo (skupine tujcev, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo za plačilo)" obrazložilo popolnoma nejasno. Za obstoj sostorilstva pri tej izvršitveni obliki kaznivega dejanja ne zadošča le vedenje obdolžencev, da bosta prevažala ilegalne pribežnike (ta pogoj zadošča za drugo izvršitveno obliko), ampak je potreben dogovor o skupni storitvi tega kaznivega dejanja - nezakonitega spravljanja čez mejo, pri čemer mora storilčev naklep obsegati celotno kaznivo dejanje (subjektivni element sostorilstva) in (če ne gre za neposredno sodelovanje pri nezakonitem spravljanju čez mejo) odločilen prispevek storilca (objektiven element sostorilstva).
zavarovanje - organizacija dirke - zavarovalno jamstvo
Zavarovanje, ki sta ga sklenila organizator dirke in tožena stranka glede na splošne pogoje in zavarovalno polico ni podlaga za zavarovalno jamstvo zavarovalnice za premoženjsko škodo na vozilu udeleženca dirke - voznika, ki nastane ob aktivni udeležbi na avtomobilističnih dirkah kljub vključitvi jamstva iz splošnih pogojev v polici, ker ta hkrati vsebuje tudi posebno določilo, ki izključuje kritje poškodb na vozilih udeležencev.
Ker predstavlja ugotovitev, da je bil tožnik določeno obdobje v bolniškem staležu, ugotovitev dejstva, ugotovitvena tožba s takšnim tožbenim zahtevkom ni dopustna in jo je potrebno zavreči.
Razlika med prejetim nadomestilom plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo in nadomestilom plače, ki bi tožniku pripadalo za čas bolniškega staleža, predstavlja čisto denarno terjatev, ki jo je dopustno uveljavljati neposredno pred delovnim sodiščem, zaradi česar je bila tožba neutemeljeno zavržena z obrazložitvijo, da delavec predhodno ni uveljavljal varstva pravic pri delodajalcu.
neupravičena obsodba - odškodnina iz naslova nemožnosti uporabe zaplenjenega premoženja - odškodnina iz naslova upravljanja zaplenjenega premoženja - pasivna legitimacija - povrnitev pravdnih stroškov
Zavezanec za plačilo odškodnine iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja z v povojnih kazenskih procesih neupravičeno zaplenjenim premoženjem (145.c člen ZIKS) je Republika Slovenija.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – ocena delovne uspešnosti – sodno varstvo – predhodni postopek pri delodajalcu
Spor o zakonitosti oziroma utemeljenosti odločitve o delovni uspešnosti ni le spor o denarni terjatvi, ampak je primarno nedenarni spor, od katerega je odvisna denarna terjatev. Četudi tožena stranka sklepa glede delovne uspešnosti v pisni obliki ni izdala, ampak je iz tega naslova le izplačevala nižjo plačo, bi moral tožnik predhodno (pred uveljavljanjem sodnega varstva) zahtevati varstvo pravic pri delodajalcu. Šele nato bi bila tožba za plačilo prikrajšanja pri plači dopustna.
ZUP člen 87. Pravilnik o štipendiranju člen 44, 45. OZ člen 190, 190/3, 336, 347.
vračilo štipendije - ugovor zastaranja - zastaralni rok
Ker toženka ni predložila dokazila o uspešno opravljenem letniku, za katerega je prejela štipendijo, je nastala obveznost vračila štipendije (44. člen Pravilnika o štipendiranju).
V 336. členu OZ je določeno, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni drugače določeno. V tem sporu tožnica uveljavlja povračilo štipendijskih prejemkov. Skladno s 3. odstavkom 190. člena OZ obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Zastaranje je glede na citirano določbo začelo teči od zapadlosti terjatve tožeče stranke, to pa je od trenutka, ko je odpadla pravna podlaga za prejemanje republiške štipendije. Triletni zastaralni rok za zastaranje iz 347. člena OZ je tako začel teči od dokončnosti odločbe z dne 25. 8. 2005, s katero je toženki prenehala pravica do republiške štipendije pred zaključkom šolanja. Zato je bila tožba za vrnitev štipendije z dne 25. 9. 2006 pravočasno vložena in je ugovor zastaranja neutemeljen.
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8, 115, 339, 339/2, 339/2-8.
kontradiktornost postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - odsotnost z naroka - izostanek z naroka - predlog za preložitev naroka - preložitev naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - predlog za preložitev naroka v primernem času
Drži, kar očita pritožnik, da je svojo odsotnost z naroka 26. 3. 2008 opravičil z vlogo, ki jo je oddal neposredno na sodišče 21. 3. 2008 (petek), kar iz te vloge izhaja, zato ni odločilno, da jo je razpravljajoči sodnik prejel 25. 3. 2008 (torek). Notranje poslovanje sodišča namreč ne more bremeniti strank. Vendar pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča izostanek iz naroka neupravičen. Toženec namreč ni pristopil kljub temu, da ni prejel od sodišča nobenega obvestila, da bo njegovi prošnji za preložitev naroka ugodeno. Četudi je izkazal, da je bil res istega dne povabljen na narok na drugo sodišče, ni niti navedel (še manj pa dokazal) tega, katero vabilo je prejel preje in katero kasneje in kdaj. Toženec bi za pristop na narok lahko pooblastil pooblaščenca, v zvezi s čemer je treba opozoriti na to, da ga je v postopku, zaradi katerega naj bi izostal z naroka v obravnavani pravdi, pooblaščenca tudi imel. V vsakem primeru pa drži, da bi moral svoj izostanek opravičiti in preložitev naroka predlagati v primernem času, kar glede na to, da je vedel za možnost svoje zadržanosti na naroku v drugi zadevi, ni samo pet dni preje.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – smrt preživljanca – odloženo razpolaganje - prenos lastninske pravice – publicitetni učinek vknjižbe – preživljalec kot singularni pravni naslednik
Po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pripada preživljalcu preživljančevo premoženje s trenutkom njegove smrti tudi v stvarnopravnem smislu. Za pridobitev v preživljalčevo last zato vknjižba v zemljiško knjigo nima konstitutivnega učinka. Ko je izvršena, ima publicitetni učinek.
Sodišče prve stopnje je obstoj v pobot uveljavljane terjatve, katere obstoj je tožena stranka dokazovala z zaslišanjem priče, ugotovilo na podlagi izvensodne poravnave, t.j. listine, katere pristnost tožena stranka ni nikoli osporavala, zato je z dovolj jasnimi, zadostnimi in konkretnimi razlogi, da izpovedba predlagane priče ne bi pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja, obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga tožene stranke.