Tožnik ni upravičen do plačila pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, saj v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja (tj. v panožni kolektivni pogodbi, ki je veljala od 1. 5. 2006 dalje), pravica do pogodbene kazni ni bila določena.
odvzem poslovne sposobnosti - sposobnost skrbeti zase - zdravljenje alkoholizma - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Dejstvo, da se pritožnik že dolga leta zdravi zaradi alkohola in da je pri njem prišlo že do psihoorganske oškodovanosti, zaradi katere naj ne bi bil več zmožen predvidevanja in pravilne presoje, samo po sebi ne predstavlja konkretizacije razlogov, zaradi katerih je mogoče poslovno sposobnost odvzeti. Da bi bilo mogoče pravilnost odločitve preizkusiti, je namreč potrebno ugotoviti, v čem se nezmožnost presoje kaže in kako to vpliva na pritožnikovo življenje.
primernost izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - preizkus po uradni dolžnosti - zamudne obresti
Ni mogoče enačiti zapadlosti glavnične terjatve (izvršljivosti izvršilnega naslova) s primernostjo izvršilnega naslova v obsegu izterjevanih glavničnih zamudnih obrestih, ki jih izvršilni naslov ne vključuje.
ZPP člen 195, 314, 314/1. ODZ paragraf 1319. OZ člen 150, 160. ZOR člen 154, 176, 176/1.
delna sodba - sosporniki - odgovornost zemljiškoknjižnega lastnika zaradi rušenja stavbe - izročitev stvari tretjemu
V dosedanjem postopku je bilo ugotovljeno, da je drugotoženka v letu 1994 v celoti obnovila takrat že „njeno“ stavbo, tako da je postavila novo konstrukcijo fasade, v delu obrnjenemu na ulico tokrat stekleno. Takrat je bila uporabnica celotnega objekta S.. Ko je plošča padla, je bila stvar nova, saj so bila obnovitvena dela na stavbi komaj končana. Kdo stavbo uporablja je bilo tudi jasno razvidno iz napisov pri njenem vhodu. Takšno dejansko stanje terja zato (zgolj omejeno) uporabo pravnega pravila iz paragrafa 1319 ODZ, da zajema pojem „imetnika“ stavbe (gradbe). Od te ugotovitve naprej pa pravna analiza danega primera terja uporabo takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki sicer res ni uredil stavbne škode, je pa uredil odgovornost imetnika stvari v primeru izročitve stvari tretjemu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poziv nazaj na delo - reintegracija - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ravnanje tožnika, ki se po pravnomočni sodbi, s katero je pridobil pravico do reintegracije, na poziv tožene stranke ni javil oz. se je javil, nato pa se v nadaljnjih dneh na delo ni več zglasil, odstopa od ravnanj povprečno skrbnega delavca, ki si želi ohraniti zaposlitev. Iz tega razloga takšno ravnanje predstavlja resen in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - prepoved ne ultra alterum tantum - trditveno in dokazno breme - individualizacija - objektivizacija
Tožeča stranka je le v svojem trditvenem gradivu navedla, da uveljavlja odškodnino za duševne bolečine tožnika zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in v tej smeri v določeni meri tudi zadostila možni uporabi subjektivne koncepcije nepremoženjske škode, ki jo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe tudi poudarja. Pri ugotavljanju stopnje te škode (zaradi pomembnosti subjektivnega odnosa samega oškodovanca do nje) je sicer pomembna izvedba dokaza z zaslišanjem tožnika kot stranke, kar pa v danem primeru očitno ni bilo možno glede na dejanske okoliščine obravnavanega primera (tožnikova preselitev zaradi vojnih dogodkov, neznano bivališče v nadaljevanju, ipd.). Vendar pa je sodišče prve stopnje na to npr. pri prisoji odškodnine za strah izhajalo iz ostalega dela dokaznega postopka oziroma dokazne vrednosti ostalih izvedenih dokazov, ko je kljub temu, da tudi tam tožnik lastnega subjektivnega odnosa do te škode in manifestacije te pri njem ni podal, upoštevalo strokovno oceno v zadevi pritegnjenih izvedencev medicinske stroke. Ta ocena je zelo pomembna, saj objektivizira subjektivni odnos oškodovanca do posamezne oblike negmotne škode, ki pa sam po sebi brez ustrezne objektivizacije ne more biti edina relevantna podlaga za prisojo te odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - težja kršitev
Ker tožnica ni opravila odrejenih nalog, je huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Čeprav ZDR izhaja iz novega, pogodbenega koncepta urejanja delovnih razmerij in čeprav kršitve pogodbenih obveznosti ni mogoče povsem enačiti z nekdanjo ureditvijo disciplinskega postopka v ZDR/90 in ZTPDR, je tudi po novi ureditvi zakonito podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi le za „težje“ kršitve pogodbenih obveznosti. Vsaka kršitev še ne predstavlja razloga za odpoved, kršitev v konkretnem primeru pa predstavlja tako – „težjo“ kršitev.
ZZad člen 74, 74/1, 74, 74/1. SPZ člen 9, 10, 217, 217/1, 222, 269, 269/1, 9, 10, 217, 217/1, 222, 269, 269/1. ZZK-1 člen 8, 8.
priposestvovanje stvarne služnosti - izvenknjižno pridobljena stvarna služnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja nepremičnine - družbena lastnina
Izvenknjižno pridobljena stvarna služnost osebi, ki je ravnala pošteno in se je zanesla na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, ne more povzročiti škodljivih posledic (10. člen SPZ in 8. člen ZZK-1), vendar pa drugi pogoj - namreč pošteno ravnanje tožnika pri zaupanju v zemljiško knjigo, ni izpolnjen. Izkustveno nesprejemljivo je, da tožnik ne bi bil seznanjen z uporabo poti toženk in z dolgim trajanjem uporabe te poti, na podlagi česar bi lahko zaključil, da je prišlo do priposestvovanja stvarne služnosti. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo namreč učinkuje le v korist dobroverne osebe, pri čemer je že tožnik sam navedel dejstva, ki kažejo na to, da ni bil v dobri veri.
nepremoženjska škoda - barva za lase - alergijska reakcija - alergijski bolnik - elementi odškodninske obveznosti - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Barva za lase ni objektivno nevarna, kolikor se uporablja skladno navodilom. Le-ta so pravilna, niti ni vzročne zveze med vsebino navodil in alergijsko reakcijo tožnice na koži. Zato tudi ni krivdne odgovornosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023160
KZ člen 95, 95/1, 217, 217/1. OZ člen 164, 179.
zavrnitev dokaznega predloga - goljufija – goljufiv namen - odvzem protipravne premoženjske koristi – zamudne obresti kot oblika škode
Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po 2. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
Običajna neizpolnitev pogodbe (zaradi nemožnosti ali namerne kršitve pogodbe) še ne pomeni predmetnega kaznivega dejanja, če ni bilo goljufivega namena ob sami sklenitvi pogodbe, temveč le civilnopravno obveznost.
Protipravna premoženjska korist, ki je znak očitanega kaznivega dejanja, ne morejo biti obresti iz glavnice in izvršilni stroški. Protipravna premoženjska korist namreč pomeni vsako povečanje premoženja storilca, ki ima svoj vzrok v storitvi kaznivega dejanja in je pogosto določena že kot zakonski znak oziroma prepovedana (formalna) posledica, ki mora nastati, da se šteje kaznivo dejanje za dokončano, lahko pa je tudi dodatna sestavina protipravnosti pri kateremkoli kaznivem dejanju, čeprav za samo ugotovitev kaznivega dejanja ni pomembna.
Odvzem protipravne premoženjske koristi je subsidiarne narave, saj se odvzame le v primeru, ko oškodovanec ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka.
odškodnina - nematerialna škoda - materialna škoda - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti
Sodna praksa je dosledno izoblikovala stališče, da odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oškodovanca temu pripada praviloma le v kolikor gre za posledice trajnega značaja, ki oškodovanca omejujejo oziroma ga bodo omejevale trajno tudi v bodoče. Prisoja te odškodnine je v primeru obstoja začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti oškodovanca na mestu le izjemoma, v kolikor bi npr. šlo za izredno intenzivno omejitev življenjskih sposobnosti oškodovanca ali v kolikor bi obstojale posebne okoliščine. V danem primeru je pri tožniku sicer obstojalo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, vendar glede na navedeni opis tega ni mogoče trditi, da je šlo za neko začasno onesposobljenje tožnika posebno hude narave, niti ni izkazano, da bi obstojale že navedene posebne okoliščine primera.
ZPSV člen člen 3/3, 3. ZDR člen 109, 109/1, 109, 109/1.
odpravnina - delavec invalid
Delavcu invalidu III. kategorije, ki ima delno invalidsko pokojnino, na podlagi preostale delovne zmožnosti pa dela polovični delovni čas, pripada odpravnina zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ob upoštevanju dvojnega zneska mesečne plače, ki bi jo prejel, če bi delal polni delovni čas, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo in ne le polovica odpravnine zaradi dela s polovičnim delovnim časom.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 184. ZVis člen 10.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – univerza – rektor
Posamezna fakulteta nima pravne subjektivitete, tako da ne more biti stranka v individualnem delovnem sporu. Stranka je lahko le univerza, katere članica je fakulteta.
Delodajalec visokošolskih delavcev je univerza, pooblastila o odločanju o njihovih delovnih razmerjih pa ima rektor univerze, ki lahko zakonito poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pravica do popravka – rok za uveljavljanje pravice – pasivna legitimacija
Ker se objava popravka lahko zahteva v 30-ih dneh od dneva objave obvestila (publikacije), ne more biti nobenega dvoma, da je tožnik, ki je za publikacijo zvedel znotraj danega roka (20.3.2008) in pri toženki uveljavljal objavo šele 7.4.2008, zamudil prekluzivni rok.
pravnomočno razsojena stvar - identiteta spornega zahtevka - čista procesna teorija - dopolnitev dejanskih navedb v novem sojenju - denarni zahtevek - različen začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavrženje tožbe - pravdni stroški
Na isti sklop dejstev načeloma ni mogoče opreti vsebinsko enakega tožbenega predloga, čeprav se posamezna dejstva dodajajo ali izpustijo in čeprav se tožnik sklicuje na drugo pravno normo.
najemnina za poslovni prostor - vezanost na trditveno podlago - dokazno breme - pogojni dokazni predlog
Tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da bi sklenila s toženko novo najemno pogodbo oziroma aneks k obstoječi pogodbi, ki bi določala novo višino najemnine.
USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079545
UZITUL člen 4, 4/2, 5. ZTSPOZ člen 81, 81/1, 81/2.
nadaljevanje postopka proti pravnemu nasledniku - pravno nasledstvo - prehod pristojnosti organov in organizacij sfrj na organe in organizacije rs - prevzem materialnih obveznosti - pogodba o ustanovitvi
Določba 4. člena UZITUL se nanaša le na tiste pristojnosti, ki so nujno potrebne za funkcioniranje države in ki jih Ustavni zakon v nadaljevanju eksplicitno našteva. Ta določba tudi v ničemer ne določa prevzema materialnih obveznosti, ki izvirajo iz časa, preden je stopil Ustavni zakon v veljavo. Govori le o prevzemu pristojnosti, ne pa tudi materialnih obveznosti, ki so nastale v času skupne države.
Sodišče ni našlo nobene pravne podlage, iz katere bi nedvoumno izhajalo niti, da je S. pravni naslednik U., niti da prevzema njegove obveznosti, saj to ne izhaja niti iz Ustavnega zakona niti iz katerega drugega zakona niti iz mednarodnega sporazuma in prav tako ne iz pogodbe o ustanovitvi S. ali iz kakšne druge pogodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – mnenje sindikata – zagovor – čas za pripravo obrambe – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Glede na to, da je tožnik podal tako pisni kot ustni zagovor in da za preložitev zagovora ni zaprosil, je treba šteti, da so bili trije dnevi od prejema pisne obdolžitve zadostni za pripravo obrambe.
Četudi je tožena stranka (na prošnjo tožnika in zaradi njegovih socialnih razmer) tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi (za delovno mesto, na katerem ne bi prihajal v stik s potniki in ne bi mogel na enak način kršiti obveznosti iz delovnega razmerja), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.
ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2. ZTPDR člen 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Glede na to, da je tožena stranka odpoved podala v letu 2003 (v času veljavnosti novega ZDR), je za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti bistveno le, ali je podan zakonsko določeni razlog, torej ali tožnica dela ni opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno, ne pa, ali je tožena stranka v zvezi z njenim delom izpeljala postopek ugotavljanja nesposobnosti, ki je bil predpisan s pravilnikom, sprejetim na podlagi ZTPDR.