društva - nezakonitost odločbe o izključitvi iz članstva - ponoven sprejem v članstvo - ugotovitvena in dajatvena tožba
Glede na predhodno ugotovitev nezakonitosti odločb disciplinskih organov, tožniku zaradi kršitev predpisov, dolžnosti in pravic članov LD ali drugih v lovstvu ustaljenih načel, ni več mogoče odreči članstva v LD. Za izključitev člana LD zaradi kršitve predpisov o lovstvu in načel, ki veljajo v lovstvu je namreč potreben veljavno izpeljan disciplinski postopek. Edini razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za ponovno sprejetje v članstvo prvotoženke bi tako lahko predstavljala le pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero bi bili v obravnavanem ravnanju tožnika ugotovljeni vsi znaki kaznivega dejanja in s katero bi bil tožnik pravnomočno obsojen za katero izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku 17. člena Pravil.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020613
KZ člen 234a, 234a/1, 234a, 234a/1. ZKP člen 372, 372-2, 372, 372-2.
dejanska zmota - izključitev kazenske odgovornosti - kršitev kazenskega zakona
Zagovornik obdolženke uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 2. točke 372. člena ZKP, saj je mnenja, da se je obdolženka zmotila v prognozi svojega poslovanja in tako ravnala v dejanski zmoti, kar pomeni, da so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost. Vendar pa ta kršitev ni podana, ker je sodišče prve stopnje povsem pravilno presodilo, da te okoliščine niso podane in je obdolženki povsem upravičeno izreklo obsodilno sodbo. Uspeha pa tudi ne more imeti sklicevanje pritožbe na konkretno kazensko zadevo pritožbenega sodišča, ker ne gre za enak primer.
motenje posesti - samovoljno spreminjanje posestnega stanja - sprememba posestnega stanja - poseg v razmerje posestnika do stvari - animus turbandi
Posestno varstvo je stvarnopravno varstvo in je kot tako namenjeno varovanju razmerij med ljudmi glede stvari.
Vznemirjanje oziroma motenje posestnika v posesti mora vsebovati ravnanja, s katerimi se dejanska oblast posestnika nad stvarjo omejuje, ovira ali se ji nasprotuje.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - povzročitelj nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini
Izvedeni dokazni postopek je pokazal, da nasprotni udeleženec sicer do predlagateljice (razen v enem primeru) ni bil fizično nasilen, niti do sina R., delno le do hčerke T., ugotovljeno pa je njegovo izrazito nerazumno in nesocialno obnašanje, kot posledica alkoholizma, zaradi česar je morala večkrat posredovati tudi policija. Tudi takšna ravnanja pomenijo nasilje nad družinskimi člani.
ZZK-1 člen 125, 148, 200, 200/1, 125, 148, 200, 200/1.
pomotni vpis - poprava pomotnega vpisa - poprava pomotnega vpisa po uradni dolžnosti - odločanje v mejah predloga za vpis - odločanje v mejah zahtevka za vpis - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na podlagi tega člena (200 ZZK-1) je zemljiškoknjižna referentka izdala sklep, s katerim je popravila vpis v zemljiški knjigi tako, da imata na 1/6 parc. št. 279/18 lastninsko pravico B. in S. Š.. Tako ne drži pritožbeni očitek, da ZZK-1 ne omogoča poprave pomotnega vpisa po uradni dolžnosti. V zvezi s pritožbenim očitkom, da niti zemljiškoknjižna referentka niti zemljiškoknjižna sodnica v obrazložitvi svojih sklepov nista navedli te pravne podlage, pa pritožbeno sodišče poudarja, da takšna opustitev ne pomeni bistvene kršitve zemljiškoknjižnega postopka ter tako ne more vplivati na pravilnost ali zakonitost izpodbijanega sklepa. Ker je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na pravilno zakonsko podlago, čeprav implicitno, in ker je obrazložitev izpodbijanega sklepa pravilna in izčrpna, se ni mogoče strinjati, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo pravne varnosti ter načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Sodišče na podlagi 125. čl. ZZK-1 odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Prvostopenjsko sodišče tako ni moglo po uradni dolžnosti opraviti vpisa lastninske pravice na parc. št. 279/18. Prav tako tega ni moglo storiti v postopku, začetemu po uradni dolžnosti zaradi pomotnega vpisa, a fortiori pa to velja za pritožbeno sodišče.
Odločanje o lastninski pravici na omenjeni parceli in posledično o dovolitvi vpisa le-te v zemljiško knjigo v tem postopku pa presega zakonsko določene meje odločanja o zahtevku oziroma odločanja o zakonitosti in pravilnosti sklepa o popravi pomotnega vpisa.
ZNP člen 37, 119, 37, 119. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 49, 49/1, 69, 49, 49/1, 69.
razdelitev solastnih nepremičnin - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Predlagateljica bo pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet delitve, šele z vpisom v zemljiško knjigo in šele tedaj bo mogoče odločati o njenem predlogu za delitev nepremičnin, kajti šele tedaj bo kot solastnica pridobila pravico iz 69. člena SPZ.
Druga toženka pravilno smiselno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo v tem primeru uporabiti določbo 215. člena ZPP, ki določa, da če sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi abstraktno dokazno breme, namreč prevali konkretno procesno breme na drugo stranko, ki se bo trudila z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza. Če ji to uspe, se žogica konkretnega procesnega dokaznega bremena vrne stranki, ki nosi abstraktno dokazno breme. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta toženki glede na oceno izvedenke, da je bila oprema in nega otroka ustrezna, in ob oceni sodišča prve stopnje, da pri neposredni negi medicinske sestre ni prišlo do poškodbe, bi bil pravilen nadaljnji sklep, da sta procesno dokazno breme prenesli nazaj na tožnike. Zato je pravilna odločitev, da dejstvo, da ni bilo mogoče ugotoviti, zakaj je prišlo do poškodbe, ne gre v škodo toženkama, ampak tožnikom. Pravilna je zato ugotovitev, da tožniki niso uspeli dokazati, da je poslabšanje zdravja prve tožnice posledica nepravilnega (nestrokovnega) ravnanja osebja prve toženke.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen, saj ni podano protipravno ravnanje toženca. Toženec namreč tožniku invalidske pokojnine v določenem obdobju ni izplačeval, ker so bili nakazani zneski zaradi vojnih razmer na območju BiH vrnjeni, z drugim računom pa ni razpolagal. Potem ko je bila vložena zahteva za nadaljnje izplačevanje in ko so bili sporočeni ustrezni podatki o računu, pa je toženec s plačilom invalidske pokojnine nadaljeval, za nazaj zapadle zneske pa izplačal za zadnja 3 leta, ker je skladno s 1. odst. 172. čl. ZPIZ-1.
ZNP člen 168, 168/2, 169, 169/2, 168, 168/2, 169, 169/2. ZS člen 99, 99-2, 99, 99-2. OZ člen 302, 302/1, 303, 303/1, 303/2, 304, 304/1, 302, 302/1, 303, 303/1, 303/2, 304, 304/1.
sodni depozit - položitev stvari - stvarna pristojnost
Za sprejem sodnega depozita in odločanja o predlogu za položitev stvari so stvarno pristojna sodišča, ki odločajo v nepravdnem postopku, torej okrajna sodišča.
invalidska pokojnina – priznanje pravice – izplačevanje
Tožnica je kot invalid I. kategorije invalidnosti pravico do invalidske pokojnine pridobila z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se ji bo začela od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020614
KZ člen 50, 51, 133, 133/1, 50, 51, 133, 133/1. ZKP člen 386, 386.
lahka telesna poškodba - dokazna ocena - pogojna obsodba - pritožba v korist obdolženca
Ker pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (člen 386 ZKP), je pritožbeno sodišče napadeno sodbo preizkusilo tudi v tem delu, ki ga pritožba sicer ne napada. Pri tem je ugotovilo, da ni prav nobenih razlogov za spremembo izrečene kazenske sankcije v obdolženčevo korist. Sodišče prve stopnje mu je namreč izreklo kazensko sankcijo opozorilne narave, pri tem pa mu določilo primerno dolgo kazen zapora in najkrajšo preizkusno dobo.
Sodišče prve stopnje je bilo dolžno pri odločanju v postopku, ki do dneva učinkovanja ustavne odločbe U-I-300/04 še ni bil pravnomočno končan, upoštevati 376 čl. OZ, v katerem je vsebovana prepoved ultra alterum tantum.
odpravnina - osnova za odmero - invalidnost - nadomestilo
Tožnica, ki je po ugotovljeni invalidnosti prejemala nadomestilo zaradi nižje plače na drugem ustreznem delu, je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti upravičena do odpravnine, pri izračunu katere je potrebno upoštevati tako dejansko prejeto plačo kot nadomestilo plače.
izvršilni stroški - subjektivni rok - zahteva za povračilo stroškov - objektivni rok - razlaga objektivnega roka
V izvršilnem postopku je treba povračilo stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višini (subjektivni rok), najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku (objektivni rok). Slednji pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, vendar pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da upnik izve za stroške ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. OZ člen 22, 22/3, 22, 22/3.
ponudba - vabilo k dajanju ponudb - prodaja kmetijskega zemljišča
Ne glede na to, da je javna objava ponudbe tožene stranke imela vse bistvene sestavine prodajne pogodbe, pa je po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno pritožbeno opozorilo, da se je tožena stranka z javno objavo ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča obrnila na nedoločen krog oseb in ne na točno določeno osebo, torej tožečo stranko. Navedeno pa je odločilno dejstvo za presojo, ali gre za ponudbo tožeče stranke in sprejem ponudbe tožene stranke, ki bi rezultiralo v obveznosti tožene stranke k sklenitvi pisne pogodbe prav s tožečo stranko. Pri javni objavi ponudbe tožene stranke gre za njen predlog kot vabilo k dajanju ponudb v smislu 3. odst. 22. člena OZ.
Zato poziva tožene stranke oziroma javne objave ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča ni mogoče tolmačiti kot ponudbe za sklenitev pogodbe tožeči stranki samo zato, ker se je na javno objavo "ponudbe" odzvala samo tožeča stranka.
odškodnina - poškodba pri delu - nepremoženjska škoda - skaženost
Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je po škodnem dogodku ostala brazgotina, ki predstavlja le estetski defekt, je tožnica upravičena do denarne odškodnine zaradi skaženosti v višini 500,00 EUR. Takšna odškodnina je glede na ugotovljeno dejansko stanje (brazgotina sicer z medicinskega vidika ne predstavlja skaženosti, vendar tožnico moti in vpliva na njeno duševno ravnovesje) ustrezna tako po objektivnih (glede na spremembo zunanjosti, opaznost, obseg, možnosti zakrivanja skaženosti, spol in starost oškodovanca) kot po subjektivnih merilih (glede na vpliv objektivnih dejstev, navedenih zgoraj, na psihično zdravje oškodovanca).
ZDR člen 130, 130/1. ZPP člen 311, 311/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 50, 50/2.
povračilo stroškov prehrane med delom – dietna prehrana – bodoče terjatve
Tožnica je upravičena do povračila stroškov prehrane med delom, saj je dokazala, da ima zdravstvene težave, o katerih je toženo stranko obvestila in da zanjo ustrezna dietna prehrana ni zagotovljena.
Tožbeni zahtevek pa ni utemeljen v delu, v katerem se nanaša na bodoče, še ne zapadlo povračilo stroškov prehrane. Sodišče lahko naloži toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
Zakonska zveza, ki temelji na svobodni odločitvi moškega in ženske o sklenitvi zakonske zveze se lahko razveže, če preneha le pri enem izmed zakoncev čustvena navezanost, vzajemno spoštovanje in razumevanje.
zaseg predmetov - odredba - ugovor - pravno sredstvo - pravica do pritožbe
Sodišče lahko na ugovor prizadetega odredi vrnitev zaseženega predmeta, če odvzem predmetov ni po zakonu obvezen. Tega ugovora ni mogoče šteti kot pravno sredstvo, temveč kot predlog. Zakon predvideva torej le sprejem pozitivne odločitve, v obliki odredbe, ne predvideva pa, da v primeru neutemeljenosti „ugovora“ sodišče ugovor s sklepom zavrne. Zato bi v slednjem primeru bilo pravilno, če bi sodišče prizadetemu poslalo obvestilo ali dopis, da „ugovoru“ sodišče ne bo ugodilo. Če kljub temu to stori v obliki sklepa, ima takšen sklep naravo dopisa, zoper dopise in obvestila sodišča pa ni dopustna pritožba.
Nenazadnje gre pri zasegu predmetov za začasen ukrep, ki velja do izdaje sodbe o prekršku, s katero sodišče odloči tudi o odvzemu predmetov. Zoper odločitev o odvzemu predmetov pa se lahko poleg obdolženca in predlagatelja postopka pritoži tudi prizadeti lastnik (čl. 150/4 ZP-1). Prav tako je zaseg predmetov nujen ukrep in bi odločanje o zavrnitvi ugovora prizadetega s sklepom in dopustitvijo pritožbe, po nepotrebnem podaljševalo postopek o prekršku, ki bi moral zaradi odrejenega zasega predmetov biti še hitrejši kot običajno.