razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca po razvezi
Ob takšnih dejstvih je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica nima sredstev za življenje in nima možnosti za kakršnokoli pridobivanje dohodkov, zato so podani pogoji za prisojo preživnine iz 81. člena ZZZDR izpolnjeni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javna dela - zagovor - pisna obdolžitev
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je utemeljen, ker tožena stranka tožnika pred odpovedjo ni seznanila s svojimi očitki niti ga ni povabila na zagovor (in niso bile podane okoliščine, v primeru katerih delodajalcu zagovora ni potrebno omogočiti). Skladno z določbo 2. odstavka 83. člena ZDR bi namreč morala ravnati, četudi je šlo za pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del.
ZIZ člen 43, 43/2, 61, 62, 62/2. ZPP člen 337, 337/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor dolžnika – umik predloga za izvršbo – pritožbene novote
Vse ostalo, kar dolžnik sedaj navaja v pritožbi, presega navedbe v ugovoru in predstavlja nedopustne pritožbene novote, ki jih ni mogoče upoštevati (1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL0055563
ZASP člen 5, 15, 5, 15. ZPP člen 199, 199. ZIL-1 člen 39, 39/2, 39, 39/2.
stranska intervencija - vstop v pravdo - intervencijski interes - ničnost modela - varstvo avtorske pravice
Predlagatelj ima kot oblikovalec spornih profilov vse pravne možnosti uveljavljati zahtevek za plačilo nadomestila od tožene stranke po ZASP in po ZPILDR. Na njegov pravni položaj sploh ne more vplivati odločitev o tožbenem zahtevku v tem sporu na ugotovitev ničnosti modela.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Razlog za odpoved je nastal tisti trenutek, ko je tožnica v letu 1994 predložila ponarejeno diplomo. Ker v tem času novi ZDR še ni veljal, ji tožena stranka zaradi opisane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ni zakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 130, 130. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 69, 69/3, 69, 69/3.
stroški prehrane - denarno povračilo - dieta
Tožena stranka je tožniku zagotovila ustrezno dietno prehrano, zaradi česar do povračila stroškov za prehrano ni upravičena.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM0020632
KZ člen 215, 215/5, 215, 215/5. ZKP člen 15, 105, 105/2, 340, 340/2, 386, 15, 105, 105/2, 340, 340/2, 386.
zatajitev - nedovoljen dokaz - odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - pravica do obrambe
Ko je prvostopenjsko sodišče kot dokaz uporabilo video posnetek, ki ni namenjen odkrivanju kaznivega dejanja, pač pa zaščiti določenega objekta, ni uporabilo nedovoljenega dokaza. Zato ga je po načelu proste presoje dokazov smelo uporabiti kot dokaz in ga oceniti tako kot vse druge dokaze. Po vsem obrazloženem je pritožbeno sodišče povsem prepričano, da obdolžencu niso bile kršene določbe kazenskega postopka, kot tudi ne ustavne določbe, zaradi česar je njegova pritožba v tej smeri povsem brez osnove.
izvršba na podlagi verodostojne listine – utemeljenost dolžnikovega ugovora – prosta presoja dokazov
Stališču pritožbe, da bi moral v dokaz svojih trditev predložiti prodajno pogodbo, ni mogoče pritrditi. V našem pravnem sistemu velja načelo proste dokazne ocene.
ZPIZ/92 člen 43, 43/1, 46, 46/4, 185, 185/3, 185/4. OZ člen 190, 190/3.
pokojninska osnova – plača – dodatek k plači – nova odmera pokojnine – vračilo prispevkov
Za izračun pokojninske osnove se upošteva plača, ki jo je zavarovanec prejel na podlagi dela, ne pa prejemki, izplačani delavcem mimo meril in osnov, ki sicer veljajo za določitev plač. Takšen prejemek je tudi tako imenovani dodatek za redoljubnost, zaradi česar ga toženec pri izračunu pokojninske osnove utemeljeno ni upošteval.
ZOR člen 337, 337. ZPP člen 195, 199, 199/1, 343, 343/1, 195, 199, 199/1, 343, 343/1.
navadno sosporništvo - stranska intervencija - dopustnost pritožbe - pravni interes za pritožbo - predpravdno pobotanje
Ker gre za dve ločeni procesni razmerji, ki se skupno obravnavata zgolj po odločitvi tožnika, prvotoženec s položaja sospornika ne more posegati v procesno razmerja med tožnikom in drugotožencem. V to procesno razmerje bi lahko vstopil samo kot stranski intervenient.
Pravilna je opredelitev sodišča prve stopnje, da tožnikova bolezen ne predstavlja takšne nepremagljive ovire po čl. 383 ZOR, ki bi povzročila zadržanje stanovanja.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sistemizacija delovnih mest - javni zavod na področju kulture
Ker tožena stranka delovnega mesta, za katero je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas po določbi 46. člena ZUJIK (zaradi posebne narave dela na področju umetniške oziroma druge kulturne dejavnosti), ni določila s sistemizacijo, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
izvedensko mnenje - pravica
Toženec ima načeloma prav, da ima stranka pravico sodelovati v postopku dokazovanja z izvedencem, kar zajema tudi pravico biti navzoč na ogledu, ki ga opravi izvedenec. Toda za presojo, ali je bila z opustitvijo vabljenja toženca na izvedenčev ogled kršena njegova pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku, je pomembno, ali mu je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje dana možnost obravnavati izvedensko mnenje in z njim polemizirati. To možnost je toženec imel, saj mu je bilo pisno izvedensko mnenje vročeno in je nanj podal pisne pripombe.
Predlog za obnovo postopka, ki ga vloži delavec (ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita) sam, je potrebno zavreči, saj gre za izredno pravno sredstvo, v katerem je obvezno zastopanje po odvetniku.
URS člen 50. ZSDP člen 65, 65/1, 72, 72/1, 73. ZDoh-1 člen 10. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 25.
otroški dodatek – skupni dohodek družine – izplačilo nadomestil plač po pravnomočni sodbi – vrnitev preplačila
Nadomestila plač, ki so bila tožniku s strani delodajalca v letu 2005 izplačana na podlagi sodbe delovnega sodišča za nazaj (od leta 2002 do 2005), so vir dohodnine, zato se vštejejo med skupne dohodke družine v letu 2005 za ugotavljanje pogojev za dodelitev otroškega dodatka. Vrnitev preveč izplačanega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo zavodu, ker je bilo za nazaj vzpostavljeno delovno razmerje, na določitev dohodka družine ne vpliva.
protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost države - vzročna zveza - pravno priznana premoženjska škoda - zaslužek od dela na črno
V konkretnem primeru je s strani tožeče stranke uveljavljana premoženjska škoda tudi pravno priznana škoda, in sicer ne glede na to, da izgubljeni zaslužek (dobiček) nima zakonite podlage. Tudi izguba zaslužka od dela na črno (oziroma od prepovedanega dela glede na izostanek ladijskega mednarodnega spričevala) se v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 27.6.1989 šteje za pravno priznano škodo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – retroaktivna uporaba zakona
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR zaradi predložitve ponarejenega oz. neverodostojnega spričevala o pridobljeni strokovni izobrazbi, do česar je prišlo v letu 1996, ni zakonita, saj je ZDR začel veljati šele kasneje, to je 1. 1. 2003
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - začasno povečan obseg dela
Ker se je delovno razmerje tožnice podaljševalo nepretrgoma skoraj dvanajst let, ne gre za začasno povečan obseg dela, ampak za stalno in konstantno potrebo po delu in je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, utemeljen.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna vloga – sklep o popravi oziroma dopolnitvi vloge – zavrženje vloge
Ker je tožnik v tožbi navedel določen zahtevek glede glavne in stranskih terjatev ter dejstva, na katera zahtevek opira, in predlagal dokaze za ugotavljanje teh dejstev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa, s katerim ga je pozvalo na popravo oziroma dopolnitev tožbe. Iz tega razloga dejstvo, da tožnik tožbe ni popravil oziroma dopolnil, ne more privesti do zavrženja tožbe.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066631
SPZ člen 48, 48/1, 67, 67/2, 67/5. ZTLR člen 15, 15/2, 15/4. ZOR člen 214, 220, 226. OZ člen 193, 199, 204. ZPP člen 212, 213, 337, 337/1.
povečanje vrednosti nepremičnine – upravljanje s stvarjo v solastnini – posli rednega upravljanja – posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja – soglasje solastnikov – poslovodstvo brez naročila – gestija – opravljanje tujih poslov kljub prepovedi – nujna gestija – koristna gestija – uporaba nepremičnine – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – nova dejstva v pritožbi – nedovoljene pritožbene novote – povrnitev vlaganj v nepremičnino – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – neupravičena pridobitev – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Za posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov, katerih deli sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti. Za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja je potrebno soglasje vseh solastnikov. Ne glede na naravo posla, ki ga je tožnik opravil, je očitno, da zanj ni imel potrebnega soglasja, saj je njegov solastniški delež na vseh nepremičninah manjši od polovice.
Ob takšnem dejanskem stanju je vlaganja tožnika v nepremičnine pravno opredeliti kot poslovodjo brez naročila oziroma gestijo, ki je urejena v določbah 220. do 228. člena ZOR oziroma v določbah 199. do 206. člena OZ. Za razmerja med pravdnimi strankami veljajo določbe obeh zakonov, saj so nekatera nastala v času veljavnosti enega in nekatera v času drugega zakona. Navedeno pa niti ni pomembno, saj se relevantne določbe obeh zakonov prekrivajo.
Kljub prepovedi toženih strank ne gre za prepovedano gestijo, saj je posel tožnika le deloma tuj. Prepoved opraviti svoj posel je v nasprotju z zakonom.
Gestija je dopustna, če bi sicer nastala škoda (nujna gestija) ali če bi bila zamujena očitna korist (koristna gestija). Naloga sodišča prve stopnje je, da ugotovi, ali so bila vlaganja tožnika nujna ali koristna. Pri presoji koristnosti je odločilna osebna korist toženih strank.